100 let ZDUS.

Združenje dramskih umetnikov Slovenije letos obeležuje 100 obletnico od njenih prvih zametkov. Pred 100 leti je bilo ustanovljena Organizacija članov slovenskega narodnega gledališča in slovenski gledališčniki so bili prvi iniciatorji stanovskega združevanja in borbe za profesionalizacijo gledališč ter trajno državno podporo gledališčem v tedanji SHS. Danes je v to prostovoljno stanovsko organizacijo vpisanih  preko 400 članov, predvsem poklicnih igralcev, v njenih vrstah pa so tudi režiserji, dramaturgi, lektorji, scenografi, kostumografi, performerji in plesalci.

19.6. 2018 je potekala slavnostna prireditev v Ustvarjalnem centru Švicarja v ljubljanskem Tivoliju, ki se ga je udeležilo okrog 70 obiskovalcev, večinoma stanovskih kolegov iz vse Slovenije, minister Tone Peršak, predstavniki MZK, Mestne občine Ljubljana, Festivala Borštnikovo srečanje in predstavniki gospodarstva.

Predsednica ZDUS-a Saša Pavček in odgovorna oseba za Sklad Jerneja Šugmana se je v uvodnem nagovoru najprej spomnila svojega predhodnika nekdanjega predsednika ZDUS-a, pokojnega Gašperja Tiča. Nadalje je poudarila, da si ZDUS, enako kot so to počeli gledališki ustvarjalci v 100 letni zgodovini, prizadeva za vzpostavljanje in ohranjanje profesionalnih pogojev in etičnih standardov pri gledališkem delu, za večjo naklonjenost države do kulture, umetnosti in izobraževanja.

V bogatem pevskem programu so nastopili: Vesna Pernarčič, Uroš Smolej, Danijel Malalan, Rok Matek, Lara Janković, Nina Valič, Pia Zemljič, Nina Ivanišin, Klemen Janežič, Brane Završan,
Anja Novak in Blaž Šef.

 

Oris delovanja ZDUS-a so predstavili nekdanji predsedniki ZDUS-a:

Marko Simčič – v nagovoru se je spomnil tudi pokojnih predsednikov ZDUS-a in njihovih dosežkov: Janez Albreht (RTV in ZDUS sta sklenila dogovor o pogojih dela pri sklepanju pogodb) Franček Drofenik (S kongresa FIA-International Federation of Actors je posredoval resolucijo o normativih za delo poklicnega igralca v gledališčih), Polde Bibič (skrb za enakovredna in enakopravna  razmerja med spoloma, za mlade in predvsem za upokojene).

Simčič je poudaril, da je vsa prizadevanja ZDUS-a podpiral dr. Matjaž Kmecl, tedaj vodilna osebnost v slovenski kulturni politiki.

Delo v ZDUS-u so opisali tudi bivši predsedniki Alenka Pirjevec, Judita Zidar in Aleš Jan (upor proti skupnim jedrom, vzpostavitev Recitala Prešernove poezije, opiše tudi delo bivših predsednikov  Pavleta Ravnohriba in Braneta Šturbeja).

Podelili smo prvo priznanje Zlati glas, ustanovljeno v skrbi za jezikovni in kulturni razvoj otrok, za profesionalno izvedbo sinhronizacij risank. Načrt ZDUS-a je, da Zlati glas postane znak kakovosti na področju sinhronizacij animiranega filma in filma za otroke. Načrtujejo tudi nagrado namenjeno radiofonskim dosežkom.

Priznanje Zlati glas za sinhronizacijo risank je prejela Andreja Hafner za 30-letno strokovno delo na RTV Slovenija, s katerim je postavila temelj jezikovnim, režijskim in igralskim profesionalnim standardom pri sinhronizacij risank, ter s tem oplemenitila jezikovni in kulturni razvoj številnih generacij otrok.

Vrhunec 100–letne poti ZDUS-a je ustanovitev Sklada Jerneja Šugmana in podelitev 3 štipendij za mlade. Strokovna komisija za štipendije in druge dejavnosti Sklada Jerneja Šugmana v sestavi: režiser in profesor na AGRFT Jernej Lorenci, dramaturginja in kustosinja mag. Tea Rogelj, koreografinja in profesorica na AGRFT Tanja Zgonc, samozaposlena v kulturi, igralka Maruša Majer in predsednik igralec, član SNG Drama Ljubljana Nik Škrlec se je soglasno odločila, da enoletno štipendijo prejmejo:

Samozaposlena v kulturi, dramaturginja, producentka, režiserka in igralka Brina Klampfer za  nadaljevanje izobraževanja na AGRFT in za projekt Vaja za vojno,

igralka Urša Kavčič  za umetniško izpopolnjevanje v tujini na New York Film Academy, študijski program Musical Theatre

in univerzitetna diplomirana literarna komparativistka in profesorica zgodovine Gaja Pöschl za Raziskovalno nalogo o zgodovini in delovanju Združenja dramskih umetnikov Slovenije od leta 1918 do danes.  

 

 

 

Delovanje Sklada Jerneja Šugmana so podprli:

 Mestna občina Ljubljana – dolgoročna finančna podpora in sodelovanje v Upravnem odboru Sklada,

SNG Drama Ljubljana, Drama SNG Maribor in Festivalu Borštnikovo srečanje, Lutkovno gledališču Ljubljana, Lutkovno gledališče Maribor, Slovensko mladinsko gledališče in Špas teater s članarinami,

Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev,

Elektro Ljubljana, GEN-I d. o. o., Krka d. d. Novo mesto, Gen energija d.o.o.,

Maja in Andreja Šugman ter Lea Šugman Bohinc, pravnica Nina Kranjec, stanovski kolegi in posamezniki.