MEDNARODNO SODELOVANJE Hrvatsko društvo dramskih umjetnika (HDDU) in Sindikat hrvatskih glumaca (SHG) z GLOSA, Sindikatom kulture in narave Slovenije in Združenjem dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS)

Kratko poročilo:

Prve spodbude za sodelovanje med sindikalnimi in strokovnimi organizacijami so nastale na 19. Kongresu FIA (Mednarodna zveza igralcev) v Marakešu 2008 in na mednarodni delavnici Socialni dialog v uprizoritvenih dejavnostih v Južni Evropi v Dubrovniku 2010, Predstavniki organizacij iz obeh držav smo se srečevali pri delu v FIA, v GLOSA pa smo ob priložnostnih novoletnih čestitkah prejemali tudi vabila k sodelovanju tudi s strani Hrvatskega sindikata djelatnika u kulturi in na njih pozitivno odgovarjali.
Za uresničitev teh prizadevanj smo se osebno zavzeli Ana-Marija Vrdoljak, Marija Filipović in jaz in organizirali prvo tovrstno srečanje v prostorih HDDU v Zagrebu 23. 03. 2015, pri čemer sta me za pogovor pooblastila tako GLOSA kot ZDUS. O vsebini srečanja sva se z Ana-Marijo dogovorila nekaj dni prej, teme pa je nato sama pripravila v pisni obliki in srečanje tudi moderirala (besedilo je priloženo).
Srečanja smo se udeležili Boris Svrtan, predsednik HDDU, Slavko Juraga, član odbora HDDU, Žarko Savić, predsednik SHG, Višnja Babić, namestnica predsednika SHG, Marija Filipović, tajnica HDDU, Ana-Marija Vrdoljak, predstavnica HDDU v FIA in Marko Simčič, član GO GLOSA in predsednik Sindikalne konference uprizoritvenih dejavnosti v GLOSA. Pri medsebojnem predstavljanju je bilo zanimivo slišati, da sta v času trajanja funkcij postala g. Svrtan direktor gledališča Gavella in ga. Babić direktorica gledališča za otroke Trešnja, kar je v pogovoru sprožalo še dodatne vidike na izmenjane informacije.
V pogovoru smo obšli zaporedje predlaganih tem, a smo se praktično dotaknili vseh predlogov. S hrvaške strani se je izkazalo za najbolj občutljivo vprašanje pomanjkljivo uresničevanje socialnega dialoga in s tem v zvezi tudi nekvalitetna pogajanja za kolektivne pogodbe. Med drugim je bilo izpostavljeno, da HSDK praviloma zastopa samo redno zaposlene v javnem sektorju, da imata gledališka in AV stroka premalo neposrednega vpliva na pogajanja. Ob povečanju avtonomnosti SHG pričakuje več tovrstnega vpliva. Predstavljeno je bilo vprašanje odpovedi in pogajanj za kolektivne pogodbe z mestnimi oblastmi, s TV, posebej z zasebnimi podjetji.
Ob tem vprašanju sem opisal naše izkušnje pri pogajanjih za KPJS, ko smo tudi pri nas ugotavljali podobne pomanjkljivosti.
O specialnem Zakonu o gledališčih je bilo povedano, da je neživljenjski, da ne upošteva strokovnih zakonitosti, predvsem pa, da je bil sprejet brez ustrezne in demokratične javne razprave. Ob tem so razmišljali tudi o možnostih, da bi jih v pogajanjih zastopala pooblaščena odvetniška pisarna.
Opisal sem proces sprejemanja sprememb ZUJIK pri nas, pri čemer sem izpostavil dosežek, da je minister v komisijo za pripravo zakona imenoval tudi neposredne predstavnike sindikatov.

-2-
Kot veliko vprašanje so kolegi izpostavili uresničevanje avtorskih in sorodnih pravic, ki je za filmsko in AV področje slabše urejeno in so predvsem izvajalci v neenakopravnem položaju z glasbeniki. Pri tem so izpostavili delovanje HUIZIP.
Opozoril sem na podoben razvoj pri nas, a izpostavil napredek po ustanovitvi AIPA.
Seznanili so me z vprašanjem vprašljive privatizacije Jadran filma. Pri tem postopku so bili odtujeni tudi filmi, ki so bili v preteklosti realizirani v tem podjetju z družbenimi sredstvi in po njihovem predstavljajo kulturno in umetniško dediščino, ki je bila tako odtujena. Ob tem sem se vprašal, če ob tem niso bila odtujena tudi kakšna slovenska dela, saj je bil Jadran film pogosto producent tudi v Socialistični republiki Sloveniji.
Govorili smo tudi o položaju samozaposlenih, o evidentnih nestrokovnih političnih pritiskih na delo, o Evropskem socialnem dialogu, dotaknili smo se vseh vprašanj, ki smo jih napovedali. Seznanili smo se tudi z dejstvom, da se tako v obeh državah kot seveda tudi v EU zmanjšujejo javna sredstva za razvoj gledališke in AV umetnosti, kar prepoznavamo kot razvoj v negativno smer.
Ob zaključku smo izrazili zadovoljstvo, da smo izmenjali informacije in si zadali nalogo, da bi se v nadaljnjih stikih prvenstveno dotaknili dveh tem:
Uveljavljanju Evropskega socialnega dialoga v gledališki, filmski in AV dejavnosti in
Atipičnim delovnim razmerjem v istih dejavnostih.
Dogovorili smo se, da bo prihodnji gostitelj Sindikat GLOSA v Ljubljani, po možnosti še v prvi polovici 2015.

Srečanje smo pričeli ob 16.00 in zaključili približno ob 19.30.
Zapisal Marko Simčič
V Ljubljani, 08.04. 2015

foto source: http://blogs.hrhero.com/oswaldletters/wp-content/blogs.dir/10/files/2013/07/Cooperation.jpg