MGL in SKUC gledalisce gostujeta s predstavo Gola v Limi (Peru)

GOLA se bo v petek, 18., in ponedeljek, 21. aprila, predstavila perujskemu občinstvu s psihološko dramo Gola makedonske avtorice Viktorije Rangelove v prevodu Tamare Doneva. Predstavo, ki ustvari svojstven univerzum v dimenziji, ki ni realistična, je režiral Alen Jelen. Predstava je nastala v koprodukciji Mestnega gledališča ljubljanskega in ŠKUC gledališča.

Igrata Jernej Gašperin in Nataša Barbara Gračner k. g.


Foto: Čeferin

V perujskem glavnem mestu Limi bo od 18. do 27. aprila potekal festival FISABES, v sklopu katerega Iberoameriško združenje za umetnost in literaturo (AIBAL) organizira gledališki festival.

Predstava Gola bo otvorila festival, na katerem poleg slovenskega sodelujejo še gledališča iz Peruja, Kanade, Argentine in Urugvaja. Naši gledališčniki so tako edini, ki prihajajo iz nešpansko govorečega področja in iz Evrope. Predstavo je v program izbral selektor in direktor festivala Encinas Percy ter jo pospremil z besedami, da je Gola polna nepričakovanih obratov z elementi absurda in psihološkega realizma. Gola bo na sporedu 18. in 21. aprila ob 20. uri v Kulturnem centru El Olivar v okrožju San Isidro.

Kratka vsebina
Če verjamemo ljudskemu reku, da je v ljubezni vse dovoljeno, potem dopuščamo tudi izkoriščanje, posesivnost, izsiljevanje, tekmovanje – vse v imenu ljubezni. Dopuščamo in počnemo vse samo zato, da ne bi ostali sami. Kajti samota je odurna.

V gledališki igri Gola je v en prostor, v vročino, ki je neznosna, ujet nekonvencionalni ljubezenski par: ona – Patricija, 47 let (Nataša Barbara Gračner), in on – Lev, 25 let (Jernej Gašperin). Starostna razlika ni povsem opazna, saj je Patricija videti vsaj deset let mlajša. Kljub temu je nenehna seksualna napetost med protagonistoma prežeta z globoko praznino, strahom pred osamljenostjo, izgubo, bolečino. Zato Patricija vedno znova potrebuje zagotovila. Na njena stalna vprašanja Lev odgovarja, da jo ljubi in da razlika v letih ni pomembna – čeprav ga ona ljubi bolj (kot večkrat pove), čeprav mu ona namenja ljubezenske izjave, ga obožuje, skoraj malikuje. Znotraj butične odslikave medčloveških odnosov se ustvari dimenzija, ki ni realistična, in v njej erotika, ki je tujska. Ustvari se svojstven univerzum, kljub temu da se čuti svet od zunaj.

VIKTORIJA RANGELOVA, avtorica
Makedonska avtorica Viktorija Rangelova je diplomirana dramaturginja, ki je svojo profesionalno pot začela kot asistentka za makedonsko dramo in gledališče na Fakulteti za dramske umetnosti v Skopju. Kasneje je kot t. i. script reader oziroma script doctor sodelovala s Filmskim fondom Republike Makedonije in postala podpredsednica ITI Makedonije. Je avtorica več dramskih tekstov (Razgoleni (Gola), Slippery people, Fotografii, Taksi 49, Mesto kade sum) in otroških dramskih tekstov (Mala magučna prikazna in Dedo Mraz vo rozovo). Prav tako je avtorica scenarija kratkega animiranega filma Oblici, ki je prejemnik posebne nagrade žirije na Balkan Box Festivalu (Berlin, 2004). Piše teoretične tekste in eseje ter urejuje monografije s področja gledališke umetnosti. Živi in dela v Skopju.

ALEN JELEN, režiser
Alen Jelen je diplomirani gledališki in radijski režiser ter diplomirani dramaturg. Zaposlen je na RTV Slovenija kot režiser v Uredništvu igranega programa Radia Slovenija. Poleg tega od leta 2000 umetniško vodi ŠKUC gledališče. Za radijske režije in gledališko režijo besedila Družba na poti (ŠKUC gledališče in MGL) je leta 2011 prejel strokovno priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije, imenovano bršljanov venec. Njegove zadnje režije so: Tom D. Bidwell: Stvari, ki jih je potrebno narediti pred smrtjo (Radio Slovenija, 2013), Ivana Sajko, Saška Rakef: Ženska bomba (Radio Slovenija, 2013), Georges Feydeau: Ne sprehajaj se no vendar čisto naga (Slovensko stalno gledališče Trst, 2012/2013), John Patrick Shanley: Dvom (Prešernovo gledališče Kranj, 2012/2013).