Najboljša uprizoritev pretekle gledališke sezone Lorencijeve Učene ženske

Najboljša uprizoritev pretekle gledališke sezone so po soglasni presoji žirije Festivala Borštnikovo srečanje Učene ženske po motivih Molierovih Učenih žensk v režiji Jerneja Lorencija ter izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje in Mestnega gledališča Ptuj. Za režijo pa bo nagrajena Mateja Koležnik za uprizoritev Pred upokojitvijo.

Letos so se odločili, da podelijo še posebno nagrado predstavi Republika Slovenija za angažirano gesto ob 25. obletnici Slovenije. Borštnikove nagrade za igro so štiri. Prejmejo jih Pia Zemljič za vlogi v Učenih ženskah ter predstavi Rose Bernd v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Vesna Jevnikar za vlogo Vere v uprizoritvi Pred upokojitvijo, Jernej Šugman za vlogo Ata Ubuja v uprizoritvi Kralj Ubu v izvedbi SNG Drama Ljubljana ter Primož Pirnat za vloge Masovnega moškega v uprizoritvi Projektator v izvedbi Zavoda Delak in Aslaka v uprizoritvi Peer Gynt v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega in Slovenskega stalnega gledališča Trst.

Nagrado za mlado igralko si delita Patrizia Jurinčič Finžgar za vlogo v Dogodku v mestu Gogi ter Liza Marija Grašič iz uprizoritev Rose Bernd in Učene ženske.

Nagrado za najboljšo dramaturško obdelavo tekstovnih predlog prejmejo Lotos Vincenc Šparovec, Dragan Živadinov in Mojca Kumerdej za uprizoritev Projektator v izvedbi Zavoda Delak.

Nagrada za kostumografijo gre letos v roke Jelene Proković za uprizoritev Peer Gynt, nagrada za celostno vizualno podobo pa kolektivu ustvarjalcev iz uprizoritve Pred upokojitvijo. Nagrado za kolektivno avtorsko idejo je žirija prisodila kolektivni avtorski ideji celostnega oblikovanja odmora pri predstavi Kralj Ubu.

Nagrade bodo podelili na nocojšnji sklepni prireditvi Festivala Borštnikovo srečanje v dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor, ko bodo podelili tudi Borštnikov prstan kot najvišje priznanje za igralsko ustvarjalnost. Letos ga prejme ljubljanski igralec Dare Valič.

Ob zaključku Borštnikovega srečanja vsako leto izbere najboljšo uprizoritev pretekle sezone tudi Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. To se je odločilo za predstavo Rose Bernd Gerharda Hauptmanna v režiji Mateje Koležnik in izvedbi SLG Celje.

***

Poročilo strokovne žirije 51. Festivala Borštnikovo srečanje:
“Doživeli smo deset zelo intenzivnih dni, polnih domačih in tujih predstav, diskusij, simpozijev, predavanj in bralnih uprizoritev. Letošnji festival je zaznamovala beseda, ki je tudi del uradnega poimenovanja festivala, namreč beseda »srečanje«. Tako smo to vsaj občutili člani žirije. In menimo, da bi v današnjem gledališču moral biti fokus prav na srečanju, druženju. Nismo bili priča samo izmenjavi mnenj med gosti in umetniki iz veliko različnih držav, temveč seveda tudi srečanju in konfrontaciji slovenskih gledališč med seboj. Ti dve sili ohranjata gledališki svet živ, kritičen in prožen.

Hkrati pa smo imeli možnost videti tudi, kako raznoliko je slovensko gledališče. V enajstih predstavah, ki so bile letos v tekmovalnem programu, smo videli zelo različne oblike uprizoritev in samostojne estetske pristope do gledališča. To je omogočalo tudi burne razprave med člani žirije.

Še posebej bi radi izpostavili tri predstave, saj se skozi njih vidi aktualno stanje naše družbe. In tako nam nudijo predstave odgovore na vprašanja: Kdo smo? Od kod prihajamo? Kam gremo? Tako lahko skozi avtorski projekt Republika Slovenija Slovenskega mladinskega gledališča in Zavoda Maska vidimo kritični prikaz razvoja takrat še mlade Slovenije, njene prve rane, ki jih je doživela zaradi korupcije in politične manipulacije in s tem tudi mit o »domovini« in njenih herojih. Zelo aktualna za današnji čas je tudi uprizoritev Pred upokojitvijo Prešernovega gledališča Kranj. Na koncu predstave nas spreleti srh ob prerokbi v povedi »ti časi, ki se bodo vrnili«, še posebno, če jo umestimo v sedanje dogajanje in čas.

Predstava Učene ženske Slovenskega ljudskega gledališča Celje in Mestnega gledališča Ptuj pa se spusti globoko v analizo novih meščanskih slojev in jim iztrga njihovo omejeno, navidezno vsevedno masko.

Te tri predstave so posredno tudi simbol za široko polje izrednih uprizoritev in enako izrednih igralcev, ki smo jih lahko v teh dneh videli.

Za konec bi se radi zahvalili vsem umetnicam in umetnikom ter vsem ostalim sodelavcem gledališča in festivala, predvsem pa umetniški direktorici festivala, Alji Predan, za te izredno zanimive, inovativne in čudovite dni.”

Strokovna žirija v sestavi: Nina Šorak, Tomaž Gubenšek, Zala Dobovšek, Ivor Martinić, Martin Kušej (predsednik).

***

Obrazložitve nagrad strokovne žirije 51. Festivala Borštnikovo srečanje

Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev:

Avtorski projekt Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk v režiji Jerneja Lorencija ter izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje in Mestnega gledališča Ptuj (soglasno)
Avtorski projekt Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk temelji na slavnem Molièrovem besedilu, ki ga ustvarjalna ekipa nadgradi in pred nami pogumno prikaže tragičnost današnjega političnega in umetniškega trenutka. V nizu izjemnih prizorov nam predstavi popolnoma nov izdelek na visokem estetskem nivoju, poln globokih osebnih spoznanj o intimnosti, umetnosti in lastnih slabostih. Ob izjemno inspirativnem in izvirnem skupinskem izvajanju celotnega ansambla se pred nami razgrnejo teme spolnosti, seksualnosti, konzervatizma in avantgardizma, razkrivanja manipulatorskih strategij in posameznikove nemoči, da bi se temu uprl. Predstava, ki iskreno spregovori o družbi, v kateri vladajo lažne veličine, družbi, v kateri sprenevedanje najde plodna tla; o družbi, ki vsem na očeh dopušča vsakodnevno ubijanje ljudi, umetnosti, idej, pravic … Izjemno pomemben in relevanten estetski in etični gledališki dogodek, ki pogumno opozarja na boleče točke današnjega trenutka.

Borštnikova nagrada za dramaturško obdelavo tekstovnih predlog:
Lotos Vincenc Šparovec, Dragan Živadinov, Mojca Kumerdej za dramaturško obdelavo tekstovne predloge uprizoritve Projektator v izvedbi Zavoda Delak (soglasno)
Avtorji t. i. tekstualne mase po motivih ekspresionističnega dramskega besedila Kosmata opica (The Hairy Ape) Eugena O’Neilla literarno predlogo premišljeno skrajšajo in razdrobijo, vanjo vnesejo dnevniške zapise (dokument neposrednega izkustva življenja na čezoceanki) in s tem ustvarijo v ritmu dinamičen ter vsebini kompleksen uprizoritveni material. Kritično, a zato nič manj senzibilno naravnano besedilo odlikuje jasno stališče o pomenu ter medsebojnih razmerjih intelektualizma, delavskega razreda, kapitalizma in antropološkega vprašanja ženske. Skozi metaforo in konstruktivistično poetiko se izriše verjetno in realno občutje (oz. podoba) sveta.

Borštnikova nagrada za kostumografijo:
Jelena Proković za kostumografijo v uprizoritvi Peer Gynt v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega in Slovenskega stalnega gledališča Trst (soglasno).
Kostumi Jelene Proković predstavljajo enega ključnih elementov vstopa v uprizoritev Peer Gynt; z izčiščenostjo, barvno natančnostjo, s kompozicijsko predrznostjo predstavljajo sugestivno atmosfero in moč gyntovske domišljije. In tako kot potuje Peer Gynt, z njim potujejo tudi kostumi Jelene Proković, izmišljujejo ter osmišljajo njegove besede in dejanja, z domiselnimi znaki karakterizirajo osebe, ki jih srečuje na svoji poti.

Borštnikova nagrada za kolektivno avtorsko idejo:

Kolektivna avtorska ideja celostnega oblikovanja odmora pri predstavi Kralj Ubu v izvedbi SNG Drama Ljubljana (z večino glasov).
V gledališču smo redko priča odmoru, ki je konceptualno umeščen v uprizoritev. Kralj Ubu v režiji Jerneja Lorencija s to inovativno potezo gledalca zapelje v lahkotno vzdušje nostalgije in ga zadrži v osrčju dogajanja. S povabilom na oder, na pojedino in ples, se zgodi ganljiv emotivni trenutek z občinstvom, ki neposredno stopi v svet ubujevstva. Z odličnim izborom glasbe, s subtilno osvetlitvijo in humorjem igralcev se odmor v predstavi nepričakovano prevesi v pravo doživetje.

 

Borštnikova nagrada za celostno vizualno podobo:
Kolektiv ustvarjalcev vizualne podobe uprizoritve Pred upokojitvijo v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj (z večino glasov).
Dogajanje je postavljeno na utesnjeno sceno s pobledelimi zidovi, brez kakršnega koli realizma, toda z močnimi asociacijami na prostore, ki jih vsi dobro poznamo. Umetniška ekipa je spretno ustvarila scenski prostor nesrečnih Bernhardovih likov z uprizoritvijo njihovih notranjih strahov; klavstrofobije, temačnostjo duše, sadizma, izpraznjenosti. V odličnih kostumih in maskah so igralci videti kot živi mrtveci z zgolj nakazano človečnostjo. Ostrini v prikazovanju njihovega sveta sledi tudi izjemno delo oblikovalca svetlobe, ki s spretnim sledenjem dramaturgiji predstave omogoča velik estetski užitek.

Borštnikova nagrada za mlado igralko (sprejeta z večino glasov; delita si jo dve mladi igralki):
Patrizia Jurinčič Finžgar za vlogo Hane v uprizoritvi Dogodek v mestu Gogi v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča Trst in Glasbene matice.
Patrizia Jurinčič Finžgar v vlogi Hane v Dogodku v mestu Gogi prepriča s krhkostjo, z ranljivostjo in bogastvom notranjega sveta, ki zasije v dekonstrukciji uprizoritve. Med preigravanjem različnih vlog in situacij nas njena Hana najde nepripravljene in morda zato toliko bolj dovzetne za odmeve Grumovega sveta.

Liza Marija Grašič za vlogi Rose Bernd v uprizoritvi Rose Bernd v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje in Henriete v uprizoritvi Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje in Mestnega gledališča Ptuj.

Liza Marija Grašič najprej preseneti kot Henrieta v Učenih ženskah po motivih Molièrovih Učenih žensk, kjer z drznostjo neme prisotnosti izpove »raison d’être« svojega lika, potem pa znova opozori nase kot Rose Bernd v istoimenski uprizoritvi, kjer z dosledno notranjo koncentracijo izriše lik načelnega dekleta v zaprti skupnosti.

Štiri enakovredne Borštnikove nagrade za igro:

Pia Zemljič za vlogi Filaminte v uprizoritvi Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje in Mestnega gledališča Ptuj in Gospe Flamm v uprizoritvi Rose Bernd v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje (soglasno)
Pia Zemljič v vlogi Filaminte v Učenih ženskah po motivih Molièrovih Učenih žensk in v vlogi Gospe Flamm v predstavi Rose Bernd ne popušča v svoji natančnosti izraza. V vlogi Filaminte je preko intimnega razumevanja Molièrovega sveta dokazala, da lahko z minimalnimi izraznimi sredstvi upodobi kompleksno intelektualno držo gostiteljice. Ni trenutka v predstavi, kjer bi pozabila na svoj perfekcionizem. Podobno nepopustljiva je v vlogi Gospe Flamm, kjer telesno hibo upodobi tako prepričljivo, da gledalec bolečino začuti skupaj z njo.

Vesna Jevnikar za vlogo Vere v uprizoritvi Pred upokojitvijo v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj (soglasno)
Vesna Jevnikar v vlogi Vere v uprizoritvi Pred upokojitvijo navduši s silovitostjo, s katero prevzame prostor igre; s silovitostjo, ki vzdrži do zadnjega trenutka uprizoritve; s kirurško natančnostjo izriše podobo ženske v zaprtem družinskem krogu, v tem spervertiranem mikrokozmosu človeštva, v katerem je življenje posvetila skrbi za invalidno sestro in brata z nacistično preteklostjo. Igra Vesne Jevnikar vodi ta svet skozi repetitivnost detajla, skozi usmeritev pogleda, skozi bolečo študijo človekove psihe in nedvomno predstavlja enega od vrhov letošnjega festivala.

Jernej Šugman za vlogo Ata Ubuja v uprizoritvi Kralj Ubu v izvedbi SNG Drama Ljubljana (soglasno)
Jernej Šugman v lik Ata Ubuja zleze skozi številne kontraste, ki jih Alfred Jarry predlaga, a jih Šugman nato posvoji po svoje in trenutnemu času »(ne)primerno«. Je prvinski, vulgaren, okruten in oblastniški, a že v naslednjem hipu povsem strahopeten, nespameten, ranljiv in nemočen. Ubujeve značajske kontraste Šugman utelesi fizično in mentalno, preigrava svoje potenciale za komično in burleskno, ki pa jih hipoma zmore premakniti v cono povampirjenosti. Je v nenehni, a odmerjeni komunikaciji s pogledom gledalca, a to ni edini razlog, da z njim vzpostavi stik: svoj lik kljub izjemni večplastnosti oblikuje dostopno – in toliko, kolikor vzbuja smeh, vzbuja tudi srh.

Primož Pirnat za vloge Masovnega moškega v uprizoritvi Projektator v izvedbi Zavoda Delak in Aslaka, Dovrejskega starine, Vijuga, Orientalske plesalke, Begriffenfeldta, Potnika in Gumbarja v uprizoritvi Peer Gynt v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega in Slovenskega stalnega gledališča Trst. (z večino glasov)
Primož Pirnat v vlogi Masovnega moškega pred nami silovito upodobi stisko sodobnega človeka. S svojo interpretacijo poetiki Dragana Živadinova doda močan, unikaten emotivni svet in jo s tem poglobi ter približa gledalcu. Prav tako temeljito se izkaže v podpornih vlogah predstave Peer Gynt, kjer s svojim izvirnim ludizmom naslika večplastni domišljijski svet Ibsenove pripovedi.

Borštnikova nagrada za najboljšo režijo:
Mateja Koležnik za režijo uprizoritve Pred upokojitvijo v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj (soglasno)
Mateja Koležnik z uprizoritvijo besedila Thomasa Bernharda Pred upokojitvijo pogumno in globoko prodre v samo bistvo tega dramskega besedila in ustvari močan gledališki dogodek, ki vznemirja s svojim visokim estetskim nivojem in plaši s spretno prenesenim svetom Bernhardovih likov, ki jih z lahkoto prepoznamo v današnjem trenutku. Gre za izjemno natančno režijo na utesnjeni, namerno klavstrofobični sceni, ki kot da uteleša ves notranji svet Bernhardovih nesrečnih likov. Globoko premišljena vsaka sekunda predstave z matematično natančnostjo razkriva pomembno temo in notranje mehanizme dramskih oseb. Odlično vodeni igralci kot živi mrtveci, polni perverzij in sadizma s silovitostjo naseljujejo svet praznega scenskega prostora, ko si poskušajo priboriti drobce tistega, kar je ostalo od človečnosti. Režijski koncept mojstrsko balansira na občutku nemoči in okrutnosti izjemnega sveta Bernhardovih likov. S to boleče tragično uprizoritvijo Bernhardovega besedila Mateja Koležnik v polnem sijaju pokaže svoj izjemen režijski talent.

Borštnikova nagrada po presoji žirije:

Republika Slovenija za angažirano gesto ob 25. obletnici države Republike Slovenije (soglasno)
Republika Slovenija je uprizoritveni komentar lastni državi in njenim (še vedno) osrednjim političnim akterjem, snov in navdih pa črpa iz realnosti same; skozi različne dokumentaristične prvine rekonstruira »rojstvo« in poosamosvojitveno obdobje Republike Slovenije, vnovično pogreje takratne afere z orožjem, zloglasne politične zdrahe in obelodani (do nedavnega) strogo zaupno dogajanje na vrhovnih strateških zasedanjih. Projekt izkazuje odgovorno in drzno umetniško gesto, ki je prav toliko tudi politična. Angažirana poteza, ki nagovarja slehernega državljana in občutljiva politična ozadja razkrinka brez zadržkov.

***

Nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev pretekle sezone (2015/2016) prejme predstava Rose Bernd Gerharda Hauptmanna v režiji Mateje Koležnik in izvedbi SLG Celje.
Ustvarjalna ekipa celjskega gledališča je stoletje staro zgodbo Rose Bernd, dekleta, ujetega v nemogočo situacijo, prevedla v predstavo, ki se presprašuje o položaju ženske v družbi, o razmerjih moči med različnimi oblikami oblastmi in o družbi, ki svojo nemoč lajša s tem, da se znaša nad tistimi, ki so znotraj nje najmanj zmožni nadzorovati svoje telo in življenje.

Z izčiščeno režijo, jasnimi dramaturškimi posegi, minimalno scenografijo in močnimi igralskimi kreacijami Hauptmannovo naturalistično besedilo o detomoru na šlezijskem podeželju z odra zazveni izjemno sodobno in kritično.

Knjige za nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo predstavo minule sezone so prispevali: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Založba Aristej, Festival Borštnikovo srečanje, Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost, ter Slovenski gledališki inštitut.

vir: Si gledal

foto: Jaka Babnik