Neigralska priznanja ZDUS – Nagrajenci

Veliki bršljanov venec,

priznanje ZDUS za življenjsko delo prejme

dramska igralka

JANA OSOJNIK

 

Jana Osojnik je edina slovenska igralka, ki je ves svoj življenjski opus na področju dramske umetnosti posvetila radijskemu mediju. Po študiju na ljubljanski AIU je začela sodelovati v radijskih oddajah, svoj umetniški zenit pa je dosegla v radijskih igrah za odrasle in otroke – s svojim specifičnim glasom in svojstvenim, mehkim, dinamičnim in prikupnim, ne agresivnim, stilom pripovedovanja je iznašla lik dekletca, ki je postal skoraj sinonim za kakovostno interpretacijo v radijskih igrah (še zlasti v tistih iz opusa Franeta Puntarja). Na začetku je kot igralka sodelovala v Radijski igralski skupini, po njenem razpadu v 50. letih pa je kot svobodni delavec v kulturi redno sodelovala v vseh zvrsteh radijskega programa, od moderiranja v živo (oddaje Pionirski tednik, Veseli tobogan, Ringaraja) do zahtevnejših oddaj z izobraževalnim in dramskim poslanstvom (proza in poezija za otroke in odrasle, problemska oddaja Nenavadni pogovori, itn.).Jana Osojnik je s svojo dejavnostjo zrcalila vse ključne vloge, ki jih je nacionalni Radio igral po drugi svetovni vojni. Njen glas se je zapisal v kolektivni spomin celih generacij staršev in otrok. Eni in drugi jo nezavedno nosimo s seboj kot glas Čebelice Maje, ki danes običajne posodobljene verzije, ne potrebuje. Njen izjemni opus obsega več kot 180 projektov s področja radijske igre.
Dobila je številna priznanja na mnogih delavnicah, individualne nagrade na nacionalnih in mednarodnih festivalih, kot prva slovenska igralka je z Mino Jeraj na festivalu Jugoslovanske radiotelevizije leta 1959 prejela nagrado za najboljšo vlogo v kategoriji otroških radijskih iger za Razbojnika Friceta in Fraceta Josipa Ribičiča. Poglavitni namen je bil spodbuditi otroke k aktivnemu umetniškemu ustvarjanju na področju glasbe in umetniške besede. V tej luči je aktivna še danes, saj po različnih slovenskih bolnišnicah bere pravljice bolnim otrokom.V sklepnem drobnem tisku želi žirija spodbuditi k večji dinamiki posredovanja predlogov za nagrado iz ansamblov nekaterih manjših gledališč, kot tudi h kandidiranju izstopajočih epizodnih vlog, ki jih med predlogi nato ni najti, in pa ponoviti apel po pozornosti na igralcih, ki delujejo zunaj stalnih ansamblov gledaliških institucij.


Bršljanov venec,

priznanje ZDUS za umetniške dosežke v letu 2016 prejme

PETRA POGOREVC

 

za vodenje Knjižnice MGL, ki po deset letih, odkar zbirko uredniško usmerja, ostaja seizmograf premikov tako med domačimi avtorji kot pri posredovanju pomembnih teatroloških naslovov iz tujine, nenaključen in zavezujoč za slovensko gledališko založniško prizorišče. Nadaljuje tradicijo Knjižnice MGL, kot so jo vzpostavili Dušan Moravec, Dušan Tomše, Tone Partljič, Vili Ravnjak, Tanja Viher ter Alja Predan, v zadnjih letih pa se je še izčistil ritem, ki gre v korak s sodobno teorijo. Zadnji pomembni izdaji Knjižnice to potrjujeta, reprezentativna zbirka študij Darka Suvina Brechtovo gledališče in horizont komunizma in izčrpna knjiga Iva Svetine Gledališče Pekarna 1971–1978, sta pomemben dosežek v zgodovinjenju drugega vala eksperimentalnega gledališča na Slovenskem po drugi svetovni vojni.