ČESTITAMO PREJEMNIKOM NAGRAD

S podelitvijo nagrad se je v nedeljo, 27. junija, končal 56. Festival Borštnikovo srečanje. V tekmovalnem programu si je strokovna žirija v sestavi Ivan Medenica, Haris Pašović, Norbert Rakowski, Vilma Štritof (predsednica) in Barbara Orel ogledala osem predstav po izboru selektorja Roka Bozovičarja in za najboljšo predstavo razglasila uprizoritev Gejm, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana in pod režijsko taktirko Žige Divjaka. Podelili so tudi Borštnikov prstan, ki ga je letos prejela Jette Ostan Vejrup.
 
image001.jpgVelika zmagovalka 56. Festivala Borštnikovo srečanje je uprizoritev Gejm. Foto: Matej Povše
Kot je v obrazložitvi zapisala žirija, v Gejmu »vrhunski igralski ansambel skupaj z umetniškimi in tehničnimi sodelavci ustvari silovito gledališče, ki brani človečnost ter temeljna načela evropske civilizacije in kulture. Uprizoritev na vznemirljiv način priča o veliki tragediji migrantov, izročenih neusmiljenim postopkom državnih organov in evropskih državljanov.« Žiga Divjak je prejel tudi Borštnikovo nagrado za režijo, s katero v Gejmu »vse elemente uprizoritve povezuje v vznemirljivo in pretresljivo celoto.« Za predstavo Gejm so ustvarjalci prejeli še nekaj nagrad, med drugim je Borštnikovo nagrado za dramaturgijo prejela Katarina Morano, ki je ustvarila formalno čisto in pomensko obarvano dramaturško strukturo v predstavi Gejm, Borštnikovo nagrado za scenografijo pa Igor Vasiljev, ki ni le scenograf uprizoritve Gejm, ampak avtor koncepta prostora, ki je eden najbolj značilnih elementov režiserjeve zamisli. Borštnikovo nagrado za mlado igralko je prejela Sara Dirnberk, ki je v predstavi Gejm pokazala neprecenljivi dar biti na odru predvsem človeško bitje.


 
image002.jpgSara Dirnberk je prejela nagrado za najboljšo mlado igralko.
Foto: Boštjan Lah
Borštnikovo nagrado za glasbo in oblikovanje zvoka je prejel Blaž Gracar v uprizoritvah Gejm in Sedem dni v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega, Borštnikovo nagrado za oblikovanje svetlobe pa Borut Bučinel v uprizoritvi Grmače v produkciji Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor.

Posebno Borštnikovo nagrado po presoji žirije prejmeta Lutkovno gledališče Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče za produkcijo uprizoritve Sedem vprašanj o sreči.
PODELILI SO ŠTIRI BORŠTNIKOVE NAGRADE ZA IGRO:
image003.jpgMatej Puc v uprizoritvi Gejm.
Foto: Matej Povše
image004.jpgMaša Derganc v uprizoritvi Alice v postelji.
Foto: Peter Uhan
Borštnikove nagrade za igro so prejeli Vladimir Vlaškalić v uprizoritvi Grmače v produkciji Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor, Gašper Malnar v uprizoritvi Sedem vprašanj o sreči v koprodukciji Lutkovnega gledališča Ljubljana in Slovenskega mladinskega gledališča, Maša Derganc v uprizoritvi Alice v postelji v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana in Matej Puc v uprizoritvah Gejm v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana ter Sedem dni v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega.
 
image005.jpgVladimir Vlaškalić v Grmačah.
Foto: Damjan Švarc
image006.jpgGašper Malnar (levo) je prejel nagrado za igro v uprizoritvi v Sedem vprašanj o sreči.
Foto: Boštjan Lah
Zaključno mnenje žirije o 56. Borštnikovem srečanju

Epidemija je radikalno posegla v gledališko stvarnost in za dobro leto dni domala zaustavila delo gledaliških ustvarjalcev. V izrednih razmerah je bila tudi izvedba Festivala Borštnikovo srečanje negotova. Po prekinitvi festivalskega dogajanja oktobra lani je bil letošnji termin iz meseca maja prestavljen in v celoti izveden v juniju. Organizatorjem je uspelo obdržati kontinuiteto tako v slovenskem kot v mednarodnem delu programa. Žirija si je v tekmovalnem programu ogledala osem uprizoritev, saj dveh izmed desetih izbranih iz sezone 2019/2020 ni bilo več mogoče obnoviti. Selekcija izkazuje širok spekter raznolikih avtorskih poetik, izvedbenih pristopov in produkcijskih modelov. Zastopane so vse generacije gledaliških ustvarjalcev, med katerimi vidno izstopa mlajša. V žiriji so prevladovali strokovnjaki iz tujine, zato je njen pogled pretežno usmerjala mednarodna vizura. Ob preizpraševanju samoumevnosti slovenskega gledališkega in kulturnega konteksta žirija ugotavlja, da slovensko gledališče dokazuje svojo vitalnost in družbeno odgovornost na visoki profesionalni ravni, ob tem pa ostaja prostor živega srečevanja, izmenjave in refleksije. Občinstvo se je vrnilo v gledališče in verjamemo, da bo spremljalo gledališko ustvarjalnost, Festival Borštnikovo srečanje pa bo še naprej deloval povezovalno in pretočno, v nenehnem dinamičnem odnosu z družbo in ljudmi, ki ga ustvarjajo.