Igralske nagrade ZDUS – Nagrajenci

IGRALSKO NAGRADO ZDUS “MARIJA VERA” za življenjsko delo prejme
igralec MARKO MLAČNIK

Igralec, plesalec in koreograf Marko Mlačnik pripada generaciji ustvarjalcev, ki v zgodovini slovenske uprizortivene umetnosti zaseda posebno mesto in Mlačnik je poosebitev njene misli ter prakse. Marko Mlačnik je bil do upokojitve zaposlen v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je ustvaril vrsto izrednih in dodelanih vlog v pomembnih uprizoritvah (Missa in a minor, Levitan, Razredni sovražnik, Ujetniki svobode, Strah in pogum, Šeherezada, Razredni sovražnik (Re-/de-/konstrukcija), Fragile! …). Oder Mladinskega je zaznamoval s trdno premišljenimi stvaritvami ter izčiščenim in obvladanim gibom.

Pomemben del njegovega opusa zaseda ustvarjanje v Plesnem Teatru Ljubljana (zlasti pri uprizoritvah Ksenije Hribar) in sodelovanje pri kultnih projektih gledališča Dragana Živadinova (Krst pod Triglavom, Gravitacija 0, Noordung: 1995–2045, Odilo. Zatemnitev. Oratorij., REKA, REKA/ Syntapiens::IZ  in Biokozmizem::izreka). Mlačnik je že od leta 1982 nosilec retrogardističnega in postgravitacijskega gledališkega repertoarja Dragana Živadinova.

Njegov umetniški naboj sega tudi v mednarodno sfero, kjer posebno mesto zavzema sodelovanje s skupino Dance Energy iz Münchna in romskim Teatrom Pralipe. Eden izmed mednarodnih vrhuncev njegovega režijskega pa je zagotovo gostovanje uprizoritve Zadnji ples Nižinskega v ZDA, kjer se je z asketsko domišljeno uprizoritvijo proslavil pred strokovno in občo javnostjo.

Mlačnikov igralski gestus zaznamuje ansambelska igra (pristop) povezana z antologijskimi  predstavami Mladinskega, od tod tudi njegova igralska prezenca, ki je vedno podpirala prizadevanja kolektiva. Njegove igralske stvaritve so drzne, dognane, virtuozne, gibalno in psihološko izrazne, komične, večplastne in predstavljajo edinstven spoj igralca in plesalca. V svoji igralski in koreografski karieri se je srečal z različnimi žanri in poetikami, nekatere od njih še vedno zaznamujejo naš gledalski spomin, poleg že omenjenih kultnih uprizoritev Živadinova sta tu vsaj še Silence Silence Silence Vita Tauferja in Brechtov Galileo Galilei v režiji Matjaža Bergerja.

Ednistvena ustvarjalnost in veščina Marka Mlačnika je plod trdega dela, ki je rodilo bogate plesno-igralske izkušnje in posebno igralsko subtilnost. Pogled na njegovo kariero z današnje perspektive odkriva radovednega iskalca, predanega sodelavca, plodnega raziskovalca igralčevega telesa, znanilca sprememb in razpiralca novih svetov. Mlačnik se še danes, kljub napredujoči bolezni, na odru zna razdajati do konca. Nagrado »Marija Vera« prejme za svoj opus igralskih, plesalskih, režijskih in koreografskih del.

IGRALSKO NAGRADO “DUŠA POČKAJ”
za dveletno obdobje prejme
igralka NINA VALIČ  

Igralka Nina Valič, članica SNG Drama Ljubljana, s svojim talentom, osebnostjo in odnosom do dela obogati delo na vsaki predstavi. Njena igra je usmerjena v predstavo kot celoto, nikoli namenjena osebni afirmaciji. Večplastnost njene odrske osebnosti deluje na vsa čutila gledalca in omogoča hipno identifikacijo z likom, ki ga igra. V zrelem obdobju svojega igralskega ustvarjanja Nina Valič preseneča z izjemno zanimivimi obrazi svojih likov, ki jih oblikuje z doslednim vključevanjem v raznolike uprizoritvene koncepte, z natančno in do zadnjih podrobnosti izdelano igro in tudi s svojo osebno zrelostjo. To velja tako za njeno Lindo v uprizoritviTatovi Deae Loher v režiji Ivane Djilas kot za vloge v uprizoritvi Požigi Wajdija Mouawada v režiji Nine Rajić Kranjac, v katerih se izkaže kot izjemno močna interpretka z nepogrešljivo odrsko prezenco, ki spretno manevrira po poetični pokrajini besedila, pri čemer ostaja zvesta iskanju strnjene in jasne misli.

IGRALSKO NAGRADO “DUŠA POČKAJ” za dveletno obdobje prejme
igralka ANA FACCHINI

Igralka Ana Facchini, članica SNG Nova Gorica, je v svoji bogati karieri in tudi z vlogami v zadnjih dveh letih pokazala izjemen in subtilen čut za oblikovanje žanrsko raznolikih in poglobljenih odrskih figur, ustvarila je prepričljive in pretanjeno zasnovane kreacije, pa naj gre za poetične pevsko in igralsko zahtevne like, realistične, pravljične ali nerealistične; komične in dramske. V zadnjih dveh letih je z vlogami v uprizoritvi Evropa, mati mila v režiji Tatjane Peršuh, v  uprizoritvi Božična pesem Charlesa Dickensa in Neila Bartletta v režiji Ivane Djilas, Jakobine von Münchhausen v uprizoritvi Baron MünchhausenGrigorija Gorina v režiji Yulie Roschina in Madame Pace v uprizoritvi Šest oseb išče avtorja  Luigija Pirandella v režiji Paola Magellija obogatila svojo galerijo dramskih kreacij, vse pa je oblikovala z izjemno pretanjenim čutom za vsestransko odrsko prezenco in izrednim občutkom za povezovanje s celotnim ansamblom v uglašen gledališki organizem.

Zlasti z magistralno vlogo v uprizoritvi Evropa, mati mila, v kateri poosebljala srdito in obenem ranjeno Evropo, je dokazala, da sodi med najboljše slovenske gledališke ustvarjalke srednje generacije, z nespornim talentom, širokim igralskim registrom in izjemno poglobljenim pristopom k oblikovanju figur različnih žanrov in uprizoritvenih poetik.