Ivanka Mežan praznuje 90. let!

Draga Ivanka,

želimo Vam pravo gnečo najboljših stvari,

ki jih ni mogoče kupiti, niti kjerkoli zaviti

in srečo vsepovsod,

kjer Vas bo vodila pot.

Vse najboljse za  90. rojstni dan!

S spoštovanjem, kolegice in kolegi ZDUS.

 

Odlomek iz radijskega pogovora z Ivanko Mežan:

Alen Jelen: No, zato so pa spomini toliko bolj dragoceni.
Ivanka Mežan: Ja, to je del življenja, ja. Živiš s temi spomini naprej, ja živiš res, vedno bolj vidim, vedno bolj. Zadnjič sem se kar ustrašila, ko sem prišla v Dramo, ustrašila no, kaj pa zdaj govorim, ampak kar zgrozila sem se, ko sem stala na odru, igralci so bili zbrani, ker je ta umetniški vodja, Miler je hotel predstavit novinarjem preteklo sezono. Da bi še enkrat obudili in je tako rekel, vi boste se v parterju sedeli, gor bodo igralci. No, ampak preden smo se vse pogovorili, preden so vsi novinarji prišli smo stali tam gor na odru in jaz gledam okrog, bilo nas je veliko in sem se nenadoma zavedla, da sem bila edina na odru iz leta 45. Da sem leta 45 stala na tem odru in da stojim zdaj med vsemi temi mladimi kolegi. Ja, ja.
Alen Jelen: Vidite Ivanka čas.
Ivanka Mežan: Čas. Z velikimi črkami.
Alen Jelen: Ampak zato pa vas imamo toliko bolj radi.
Ivanka Mežan: Ojoj, tega si pa ne, to je kar malo prehudo, čeprav dobro dene. Veste, če mi kdo tako reče na cesti ali da se spomni, da mi to pomeni, mi res veliko pomeni, da potem rečem saj je bilo vredno. Vredno je bilo živet za stvari, ki jih nisem načrtovala in so prišle in tega je bilo več, več.

Iz knjige Nočni pogovori Alena Jelena, MGL

 

Gledališka, filmska in televizijska igralka Ivanka Mežan se je rodila v Mariboru, 18. junija 1926. Na oder je prvič stopila v Slovenskem narodnem gledališču na osvobojenem ozemlju v Črnomlju leta 1944 in se nato vpisala na Akademijo za igralsko umetnost v Ljubljani. Redna članica ljubljanske Drame je bila od leta 1945 do leta 1979, po upokojitvi pa je redno nastopala tudi v drugih slovenskih gledališčih.

Najprej se je uveljavila z vlogami mladostnic v slovenskih in tujih klasičnih in sodobnih dramah, nato pa prevzemala čedalje bolj zahtevne, zrele ženske like, pogosto duhovito stilizirane in izdelane s tenkočutno odrsko omiko. Na filmu je debitirala leta 1973 v filmu Cvetje v jeseni in ustvarila 17 večinoma stranskih in epizodnih vlog v slovenskih celovečernih filmih ter več kot 45 vlog v televizijskih filmih, dramah in serijah. Številne vloge je ustvarila tudi v radijskih igrah. Pomembnejše mesto v njenem filmskem opusu poleg vloge potovke Maruše v Cvetju v jeseni zavzemajo naslednje vloge: vloga Roze v Let mrtve ptice (1973), Ane v drami Pustota (1982), vloga Shirley v Ljubljana je ljubljena (2005) in vloga Ivanke v Deklica in drevo (2012). Leta 1995 pa je za svoje delo prejela tudi Borštnikov prstan.

besedilo: vir

foto: vir