Poslovila se je Alenka Bole Vrabec (1937-2020)

Alenka Bole Vrabec je bila dramska igralka, prevajalka in vsestranska organizatorka kulturnega življenja. 

Rojena je bila  v Kranju, kjer je 1955 maturirala na kranjski gimnaziji. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala primerjalno književnost in od leta 1957–61 dramsko igro na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Za vlogo Klitamnestre v Muhah Jeana-Paula Sartra prejela akademijsko Prešernovo nagrado (1962). Od leta 1961–63 je bila članica Mladinskega gledališča v Ljubljani. Leto dni je bila  zaposlena kot dramaturginja v uredništvu radijskih iger Radia Ljubljana. Od 1976 je delala kot strokovna sodelavka za gledališko dejavnost na Zvezi kulturnih organizacij (ZKO). Od leta 1992–99 je bila direktorica in umetniška vodja Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah, od 1999 do upokojitve 2005 pa direktorica Javnega zavoda za kulturo in turizem Linhartova dvorana Radovljica. V njenem obsežnem prevajalskem opusu so pomembni zlasti prevodi iz španske in južnoameriške književnosti, veliko je prevajala tudi za slovenska ljubiteljska in poklicna gledališča.

Alenka Bole Vrabec  je bila ena vidnejših prevajalk in v njenem  obsežnem prevajalskem opusu so pomembni zlasti prevodi iz španske in južnoameriške književnosti, veliko je prevajala tudi za slovenska ljubiteljska in poklicna gledališča ter za Radio Slovenija.

Štiridesetletnico gledališkega delovanja je Alenka obeležila z nastopom v monodrami z lutkami po besedilu Berte Bojetu Osama (2002).

Alenka Bole Vrabec je za svoje delo prejela številna priznanja in nagrade. Njen prispevek k slovenski kulturi pa bo ostal zapisan z zlatimi črkami. 

Počivaj v miru draga ABV! 

Svojcem izrekamo iskreno sožalje. 


Gledališke vloge

  • Princeska (Kristina Brenk: Modra vrtnica za princesko, režija Balbina Baranovič, Mladinsko gledališče, 1961).
  • Kip Afrodite (Vitomil Zupan: Aleksander praznih rok, režija Staš Potočnik, Oder 57, 1961).
  • Ebenovina (Nicholas Stuart Grey: Cesarična in pastir, režija Balbina Baranovič, Mladinsko gledališče, 1962).
  • Več vlog (Dylan Thomas: Pod mlečnim gozdom, režija Balbina Battelino Baranovič, Eksperimentalno gledališče, 1963).
  • Madame (Ivan Mrak: Van Goghov vidov ples, režija Matija Logar, Prešernovo gledališče Kranj, 1979).
  • Služkinja (Eugène Ionesco: Učna ura, režija Miran Kenda, Gledališče Toneta Čufarja, 1980).
  • Emilia šepavka (Rene Margués: Pokvečena sonca, režija Peter Militarev, Oder treh herojev Pirniče OTH, 1984).
  • Aranka (Evald Flisar: Kostanjeva krona, režija Srečo Špik, Gledališče čez cesto, Kranj, 1989).
  • Rdeča vojaška smrt (Edgar Alan Poe: Maska rdeče smrti, gledališki kolaž; režija Alenka Bole Vrabec, Linhartov oder Radovljica, 1998).
  • Amalija Dreksler (Vinko Möderndorfer: Mama je umrla dvakrat, režija Alenka Bole Vrabec, Gledališče Toneta Čufarja, 2000).
  • Ona (Berta Bojetu: Osama, režija Alen Jelen, ŠKUC in Linhartov oder, Radovljica, 2002).

Prevodi za gledališče

  • Rene Marqués: Pokvečena sonca, (OTH), 1984.
  • Miro Gavran: Ljubezni Georgea Washingtona, Gledališče Toneta Čufarja Jesenice, 1992.
  • Friedrich Dürrenmatt: Planeti, Gledališče Toneta Čufarja Jesenice, 1996.
  • Federico García Lorca: Dom Bernarde Alba, Mestno gledališče Ljubljansko, 2004.
  • Ricardo Pérez Quitt: Herbolaria, Linhartov oder, Radovljica, 2014.

Prevodi proznih del

  • Karel Brukner: Sadako hoče živeti, Ljubljana, 1963, 21979, 31997.
  • Gabriel García Márquez: Sto let samote, Ljubljana, 1971 (do 2008 pet ponatisov).
  • Miguel Ángel Asturias: Koruzarji, Ljubljana, 1975, 21989.
  • Carlos Fuentes: Smrt Artemia Cruza, Murska Sobota, 1977.
  • Augusto Roa Bastos: Sin človekov, Ljubljana, 1978.
  • José Saramago: Zapis o samostanu, Radovljica, 1999.
  • Camilo José Cela: Mazurka za dva mrtveca, Ljubljana, 2001.

Radijske igre

  • Zaklad urnih veveric, režija Rosanda Sajko, Radio Ljubljana, 1964.

Strokovni članki

  • Josipina Hočevar (1824–1911), podjetnica, dobrotnica, mecenka, Pozabljena polovica : portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, Ljubljana, 2007, 35–38.
  • Mila Šarič (1891–1977), svečenica slovenske besede, Pozabljena polovica : portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, Ljubljana, 2007, 262–265.

foto:vir
vir