Rezultati ankete ZDUS !

POMEN OSEBNE PRIPRAVE PRI FIZIČNEM IN PSIHIČNEM BLAGOSTANJU IGRALCEV ZAPOSLENIH V JAVNIH ZAVODIH

Predstavljamo vam pilotno študijo, ki je bila razvita za raziskovanje fizičnega in psihičnega blagostanja slovenskih igralcev ter za ugotavljanje stanja v zvezi z zdravstvenimi in varnostnimi tveganji.

Rezultati raziskave so pokazali, da se igralci pri svojem delu soočajo z drugačnimi delovnimi pogoji kot običajni zaposleni, ki delujejo v tradicionalnih zaposlitvah. Igralci so bolj izpostavljeni tveganjem za zdravje in varnost (84%), saj se redno srečujejo s tveganji kot so: stik s prahom (84%), nevarnost padca objektov na oder (86%) in delo z osebo pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih substanc (50%). Pri delu se jih je poškodovalo že 62%. Kar pomeni, tudi glede na pogostost pojavljanja poškodb kot izpostavljenega tveganja, da so predstave, v katerih nastopajo, bodisi za igralce fizično precej zahtevne in morda od njih zahtevajo še več dodatne priprave ali scena ni dovolj preverjena in označena ali osvetljena.

Čeprav so dobro poučeni o varnostnih ukrepih, se jih še vedno veliko poškoduje. To gre najverjetneje pripisati temu, da igralci opravljajo svoje delo tudi, če zaznajo tveganje (npr. igranje kljub bolezni ali izvajanje ‘akrobacij’ za dobro predstave).

Veliko bolj so izpostavljeni tudi stresu (93%). Med pogostimi težavami so bile izpostavljene tudi psihične težave (57%): anksioznost, nihanje razpoloženja, nespečnost in preobremenitev.

Večina igralcev ima pri predstavah kontakt s publiko (94%), prav tako pa jih je večina že sodelovala v avtorskih predstavah (86%). Kar pomeni, da pri tovrstnih predstavah igralec za pripravo na predstavo in sprostitev po predstavi porabi več časa (ki se načeloma šteje v čas osebne priprave). Ker se sodobno gledališče razvija v smeri avtorskih predstav z avtorskim angažmajem vseh nastopajočih, je to treba upoštevati pri tistem delu igralskega delovnega časa, ki mu rečemo osebna priprava. 

Čas osebne priprave največkrat izkoriščajo s spremljanjem gledališke produkcije doma in v tujini (87%), spremljanjem dogajanja v družbi (82%), prebiranjem literature (83%), vzdrževanjem telesne, glasovne in psihične kondicije (89%). Kar pomeni, da igralci razumejo osebno pripravo kot za umetnike nujno in da v resnici ne gre samo zato, da se igralec nauči besedila za tekočo predstavo in se prikaže na odru.


Skrb vsakega delodajalca bi morala biti tudi blagostanje svojih zaposlenih. Glede na težave, ki jih anketa izpostavlja, bi morali v gledališču zagotoviti delovne pogoje, kjer igralci ne bi bili prisiljeni izbirati med odpovedjo predstave in svojim zdravjem. 

Anketo si lahko ogledate in naložite na spodnjih povezavah: