Umrl je naš član, gledališki in filmski igralec Janez Bermež

Poslovil se je naš dolgoletni član Janez Bermež.

Janez Bermež se je rodil 18. avgusta 1935 na Vrhniki. Študiral je na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani v letniku Mire Danilove. Študij je absolviral z vlogo Andreja v Brnčičevi igri Med štirimi stenami leta 1962. Še isto leto se je zaposlil v celjske Slovenskem ljudskem gledališču, kjer je ostal do upokojitve v sezoni 1999/2000. Bil je je nosilec repertoarja in glavni igralec karakternih nosilnih vlog v mnogih predstavah. Ustvaril je skoraj 160 vlog, pomemben pečat pa je pustil tudi v slovenskem filmu in na televiziji. Slovel je po prefinjeni, študiozni in intuitivno poglobljeni igri.

Za svoje igralsko ustvarjanje je prejel Borštnikov prstan. Bil je prejemnik nagrade Prešernovega sklada, dveh Borštnikovih nagrad, nagrade sklada Staneta Severja in številnih drugih.

Janez Bermež je v svoji dolgoletni karieri močno zaznamoval ne samo Slovensko ljudsko gledališče Celje, temveč celoten slovenski gledališki prostor. Preigral je tako rekoč ves najpomembnejši dramski repertoar, tako iz domače kakor tudi iz tuje klasične in sodobne dramatike. Redko najdemo igralca, ki bi na svoji koži skusil tako rekoč vse: od Kreona, Glasnika in Teiresiasa, mimo Leara in cele vrste Molièrovih junakov, Sganarella, Doranta, Klitandra, pa vseh treh osrednjih moških pri Čehovu, Trigorina, Veršinina in Astrova, do Brechotvega Mattija, Millerjevega Proctorja, Shafferjevefa Salierija in cele plejade Ibsenovih likov, Hovstada, dr. Wangla, Solnessa, pastorja Mandersa, Anouilhove, Weissove junake, pa znamenitega Valmonta v Eksploziji spomina Heinerja Millerja in še vrste drugih. Vsekakor pa je eden redkih, ki je preigral tako rekoč celotnega Cankarja: Maksa v Kralju na Betajnovi, Ščuko in dr. Grozda v komediji Za narodov blagor, dr. Mlakarja v Romantičnih dušah, Nadučitelja in Župnika v Hlapcih, Dacarja v Pohujšanju in Poljanca v Lepi Vidi. Ob vsem naštetem pa je bil tudi neverjeten komik, smisel za humor je znal izražati pretanjeno in sofisticirano, daleč od sprenevedavega burkaštva in koketiranja s cenenostjo zavoljo pridobivanja naklonjenosti občinstva.

Jernej Novak je v utemeljitvi za Borštnikov prstan med drugim zapisal:
“…Janez Bermež je izjemen govorec, po sodbi strokovnjakov, gledaliških lektorjev najboljši med slovenskimi igralci. Njegov glas je sonoričen, govorica razkošno modulirana, izreka natančna. Kljub značilni intonaciji ni nikoli stereotipen, vedno je prefinjen v izrazu, pa naj izreka grobost ali liričnost. Sledi strukturi verza, dojemljiv je za sočasnost govorjenega jezika, odprt, moderen…”

Janeza bomo ohranili v trajnem spominu kot dobrega kolega in umetnika.

slika: vir