UMRL JE RADKO POLIČ (1942-2022) 

“…Vse je laž. Nobenega tunela ni, ko umiraš. Edino, česar se spominjam vsakič, ko sem umiral, je to, da sem pomislil: No, mati, grem jaz…”, je pred časom dejal eden in ednini Rac. Danes je Radko, naš prijatelj, kolega in vsestranski gledališki, filmski in radijski ustvarjalec, zares odšel. Zbogom Radko! 

Žalna slovesnost bo v sredo, 5. oktobra, ob 15.00 na Velikem odru ljubljanske Drame.

Radko Polič je bil rojen med drugo svetovno vojno v Črnomlju. Iz dramske igre in umetniške besede je diplomiral leta 1965 na AGRFT. Bil je igralec, ki je ustvaril čez sto gledaliških, prek petdeset filmskih in več deset radijskih vlog. Radko Polič Rac je pustil neizbrisen pečat v gledališču na Slovenskem. Seznam njegovih vlog, po katerih bo ostal v spominu občinstvu in poslušalstvu, je zares dolg in neprecenljiv. Rac je bil tudi eden najbolj cenjenih filmskih igralcev tako v Sloveniji kot v državah bivše Jugoslavije. 

Ko je prejel Borštnikov prstan so zapisali, da je Radko Polič med slovenskimi igralci “najizrazitejši intuitivni igralec, ki ustvarja s pomočjo popolnega zlitja /empatije/ z dramsko osebo, ki jo predstavlja. Racova posebnost je, da se igri predaja scela, z vsem svojim bitjem, njegova igra je nedeljiva od njegove osebnosti…. V skoraj štirih desetletjih trajajoči igralski karieri je Radko Polič oblikoval blizu sto gledaliških in petdeset filmskih vlog. Večino dramskih vlog je ustvaril v slovenskem gledališču od Trsta in Nove Gorice preko vseh profesionalnih odrov Ljubljane do Celja in Maribora. Na odrih in na gledaliških festivalih nekdanje Jugoslavije je bil vselej iskan in cenjen igralec. S prvim velikim priznanjem strokovne kritike in občinstva ga je leta 1970 nagradilo Borštnikovo srečanje, sledila je nagrada Prešernovega sklada (1972), nato so se kar vrstile nagrade za filmske vloge ter nove Borštnikove nagrade (1979, 1981, 1988, 1991). Nagrajen je z dvema Sterijevima nagradama za igralsko stvaritev (1979 in 1982), sarajevski festival MES je njegovo igro ovenčal z Zlatim lovorjevim vencem (1987). Prejel je Župančičevo nagrado (1991) in nagrado za najboljšo uprizoritev na Festivalu monodrame na Ptuju (2001)…”

Ustvarjanje vrhunskega dramskega, radijskega in filmskega igralca Radka Poliča, se ob zanj značilnem prelivanju življenja in umetnosti, ob disciplini podvrženim strpnim delom, vztrajnim tehničnim mojstrenjem lahko enači s samosvojo umetniško kreacijo, prepoznano in priznano tako doma, kot med njegovim pogostim prehajanjem iz enega kulturnega prostora v drugi, ko se ji kot pojavu in v zajemu njenega pomenskega deleža preda in hkrati neprisiljeno pokloni z oznako veliki igralec. Ta uteleša nerešljivo in čarobno uganko, ki zlahka prerašča v častitev, katere skrivnostnost se iskreno zajeda pod gledalčevo kožo. Radko Polič – Rac, navkljub svoji končnosti ostaja velik igralec.

Boris Mihalj, predsednik ZDUS

Vsem Radkovim sorodnikom in njegovim najdražjim izrekamo globoko sožalje. Naj počiva v miru.

foto: vir Dnevnik.si