Andrej Vrhovnik

Kostumograf

Elektronska pošta: vrhos85@gmail.com

Andrej Vrhovnik se je rodil 1.2.1985 v Kranju. Na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo je zaključil program za modnega oblikovalca in dodiplomski študij nadaljeval v Italiji v Rimu na Accademiji Italiani, smer oblikovanje kostumov. Med študijem v Italiji je sodeloval pri dveh gledaliških skupinah Independent English theatre in Compagnia Teatrale Costelazione kot kostumograf in asistent kostumografije. Po opravljeni diplomi se je vrnil v Slovenijo in se vpisal na magistrski študij kostumografije na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Na šoli je ustvaril nekaj kostumografij za šolske produkcije in kratke igrana filme, med drugim tudi za film Prespana pomlad v režiji Dominika Menceja, ki je dobil 5 nagrad Vesna na Slovenskem filmskem festivalu in dve na 21. MedFilm festivalu v Rimu. Sam pa je prejel študijsko Prešernovo nagrado za kostumografijo pri projektu treh akademij za opero Orfej. Med študijem je pri več predstavah delal kot asistent kostumografa Lea Kulaša (Ženske na robu živčnega zloma, režija: Diego de Brea, Timon Atenski, režija: Janez Pipan) in Alana Hranitelja (Rihard III. + II, režija: Tomaž Pandur, Čarobna gora, režija: Mateja Koležnik). Sam pa se je prvič preizkusil kot kostumograf v profesionalnem gledališču v Trstu pri predstavi Ne sprehajaj se no vendar čisto naga! v režiji Alena Jelena v Slovenskem Stalnem gledališču, kasneje pa še v Mestnem gledališču ljubljanskem pri predstavi Gola v režiji Alana Jelena in Fizikih v režiji Borisa Kobala. Sodeloval je tudi z gledališčem Glej, ŠKUC-em, pri nekaterih neodvisnih kratkih filmih in plesnih predstavah. Predstava 1981, avtorice Simone Semenič v režiji Nine Rajić Kranjac, za katero je zasnoval kostume, je prejela Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev festivala. V letu 2015 je delal kot asistent Jelene Proković (Dobri človek iz Sečuana, režija: Aleksander Popovski) in Ane Savić Gecan (Jugoslavija moja dežela, režija: Ivica Buljan), ki je za svoje delo dobila Borštnikovo nagrado za kostumografijo. To leto je dobil možnost oblikovati kostume pri več gledaliških projektih. Z režiserko Ajdo Valcl je delal v Slovenskem ljudskem gledališču Celje in v ljubljanski Drami (Dokler naju seks ne loči, Inventura). V Kopru je za predstavo z naslovom Kako osvojiti fanta sodeloval z režiserjem Matjažem Latinom, z Andrejem Rozmanom Rozo pa je soustvaril predstavo ATL 220 v Cankarjevem domu. V mestnem gledališču ljubljanskem se je lotil kostumov za Samorastnike z režiserko Evo Nino Lampič, s Primožem Ekartom pa je sodeloval v Špas teatru pri komediji Slovenska literatura od A do Ž.