Gledališče Möderndorfer

ljubljanska postavitev razstave

Potujoča razstava Gledališče Möderndorfer v Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hiše je na ogled od 27. junija 2024 do 1. avgusta 2024.

Razstava je nastala kot nekakšno “logično nadaljevanje” monografije Gledališče Möderndorfer, v kateri se Vinko Möderndorfer posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih. Avtor je ob izidu knjige zapisal:

“Že v zgodnjih osemdesetih letih, pa tudi kasneje, se mi je zdelo, da bi bilo fino videti gledališče skozi občutljivo fotografovo oko. Da je gledališka fotografija lahko samostojna umetnost. /…/ Od gledališke predstave namreč ostanejo samo fotografije in pa vtisi, ki jih gledalci odnesejo s sabo. Vse ostalo se po zadnji predstavi spremeni v prah pozabe.”

Razstava je od junija 2023 gostovala v Mariboru, Celju, Kranju, Novi Gorici in Trstu. Vsaka postavitev je bila drugačna: ne le zaradi različnih ambientov, temveč tudi zaradi odločitve kustosinje mag. Tee Rogelj, da jo vsakokrat dopolni z nekaj kostumi iz upodobljenih uprizoritev.

Tudi postavitev v Zgodovinskem atriju Mestne hiše pri tem ni izjema – v sodelovanju s SNG Opera in balet Ljubljana in vrhunskim kostumografom Alanom Hraniteljem jo nadgrajujemo s kostumi in scenskimi elementi iz opere Samorog Pavla Šivica.

Leta 2022 je izšla monografija Gledališče Möderndorfer, ki je unikum v slovenskem gledališkem založništvu tako po obsegu (1216 strani z okoli 1500 enotami slikovnega gradiva) kot po vsebini. V njej se namreč Vinko Möderndorfer posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem gledališču Glej do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021.

Avtor je ob izidu dela zapisal: 

“Po vsej verjetnosti te monografije ne bi bilo, če ne bi bilo izvrstnih gledaliških fotografov. Predvsem Toneta Stojka, ki se je gledališke fotografije ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja loteval na povsem drugačen način kot njegovi starejši predhodniki. Njegova fotografija je bila vedno zvesta stilu predstave, hkrati pa je bila tudi nekaj več. Svoje uprizoritve sem skozi njegove fotografije doživljal na poseben način. Odkril mi je nov pogled mojega lastnega ustvarjanja.
Že v zgodnjih osemdesetih letih, pa tudi kasneje, se mi je zdelo, da bi bilo fino videti gledališče skozi občutljivo fotografovo oko. Da je gledališka fotografija lahko samostojna umetnost. Tudi danes imamo kar nekaj odličnih fotografov umetnikov, ki se zelo resno ukvarjajo z gledališko fotografijo. Zato sem si najprej želel pričujočo knjigo sestaviti zgolj s kratkimi zapisi o uprizoritvah, glavnino pa bi predstavljale fotografije. Od gledališke predstave namreč ostanejo samo fotografije in pa vtisi, ki jih gledalci odnesejo s sabo. Vse ostalo se po zadnji predstavi spremeni v prah pozabe.”

Razstava Gledališče Möderndorfer je nastala kot nekakšno “logično nadaljevanje” monografije. Izbor fotografij je naredil Vinko Möderndorfer s pomočjo kustosinje mag. Tee Rogelj. Kot glavna kriterija sta jima služila umetniška dovršenost in izraznost fotografij, hkrati pa sta izhajala tudi iz potujoče narave razstave – da so na njej torej vsaj s fotografijo ali dvema zastopana vsa poklicna gledališča, v katerih je Vinko Möderndorfer ustvarjal. Ob tem sta zavestno zanemarila odmevnost in priljubljenost uprizoritev, njihov pomen za gledališko zgodovino, zastopanost igralcev in težo njihovih vlog ipd.

Celotna razstava vključuje izbor 46 fotografij iz različnih obdobij režiserjevega ustvarjanja, dopolnjujejo jo zapisi Vinka Möderndorferja. Na njej s šestnajstimi fotografijami sodeluje Tone Stojko, s štirimi Foto atelje Pavšič Zavadlav, s po tremi Žiga Koritnik in Damjan Švarc, s po dvema Viktor Berk, Tomaž Lauko, Mare Mutić, Darja Štravs Tisu in Peter Uhan, s po eno pa Robert Balen, Božo Berk, Gašper Domjan, Sergio Ferrari, Miroslav Košuta, Davorin Križmančič, Blaž Pirman, Simon Stojko Falk, Jože Suhadolnik, Jane Štravs in Boris B. Voglar.

Ustvarjalci so se z razstavo podali na “prizorišča zločina”, se pravi, v mesta in gledališča, kjer so uprizoritve nastale: slavnostno so jo odprli junija 2023 v okviru Festivala Borštnikovo srečanje v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, potem pa z njo gostovali v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, Prešernovem gledališču Kranj, Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica in Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. V vsakem gledališču je zaživela drugače – ne le zaradi različnih ambientov in prostorskih možnosti, temveč tudi zaradi odločitve kustosinje mag. Tee Rogelj, da jo v sodelovanju z gostiteljskimi gledališči vsakokrat dopolni z nekaj kostumi iz upodobljenih uprizoritev.

Tudi postavitev v Zgodovinskem atriju Mestne hiše pri tem ni izjema – v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Opera in balet Ljubljana, Gledališkim ateljejem SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Drama Ljubljana ter vrhunskim kostumografom Alanom Hraniteljem jo nadgrajujemo s kostumi in scenskimi elementi iz krstne uprizoritve slovenske opere Samorog Pavla Šivica.

Režiser Vinko Möderndorfer in kostumograf Alan Hranitelj, oba prejemnika številnih nagrad, tudi nagrade Prešernovega sklada, sta doslej sodelovala pri 21 predstavah, nazadnje leta 2021 prav pri operi Samorog.

Razstavo je pripravil Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) v sodelovanju s Forumom Ljubljana.