Podeljene nagrade 59. Festivala Borštnikovo srečanje

S podelitvijo festivalskih nagrad se je danes, v nedeljo, 16. junija, končal 59. Festival Borštnikovo srečanje. V tekmovalnem programu si je mednarodna strokovna žirija, ki so jo sestavljali Gregor Butala, Darko Lukić, Nikita Milivojević, Natasha Tripney in Barbara Zemljič, ogledala dvanajst predstav po izboru selektorja tekmovalnega programa Blaža Lukana. Za najboljšo predstavo je žirija razglasila uprizoritev Angeli v Ameriki, ki je nastala v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča in pod režijskim vodstvom Nine Rajić Kranjac. Podelili so tudi festivalske nagrade za režijo, scenografijo, glasbo, za avtorski koncept in priredbo uprizoritvenega besedila, kostumografijo, mlado igralko, igro in nagrado po presoji žirije. Na zaključni slovesnosti so podelili tudi Borštnikov prstan, ki ga je letos prejel prvak SNG Drama Ljubljana Branko Šturbej.

Zaključno poročilo strokovne žirije 59. Festivala Borštnikovo srečanje  

Žirija: Gregor Butala, Darko Lukić, Nikita Milivojević, Natasha Tripney, Barbara Zemljič

V tekmovalnem programu 59. Festivala Borštnikovo srečanje smo videli razmeroma obsežen izbor uprizoritev, ki je ponujal široko paleto uprizoritvenih formatov in vsebinskih izhodišč – od klasično dramskih predstav, nastalih po pretežno novejših slovenskih in tujih besedilih, do zvrstno raznolikih adaptacij literarnih predlog ali izvirnih snovalnih projektov, zasnovanih na raziskovalnem delu ter dokumentarnem gradivu. 

V vsej raznolikosti pristopov je nabor zaznamovala predvsem izrazita družbena angažiranost, ki je bila na razne načine, enkrat kot osnova, drugič kot posledica, opazna v vseh predstavah; te naslavljajo pomembne teme sodobnosti in polpretekle zgodovine, vzpostavljajo prostor za premislek ustaljenih mitologij skozi soočenja različnih idejnih in generacijskih perspektiv, še posebej zaznavno pa razpirajo vprašanje vseh vrst nasilja, od intimnega do institucionalnega, ter prepletanje njihovih mehanizmov s celoto družbenega tkiva. Gledališče se tako nemara še bolj kot kdaj poprej utrjuje kot območje svojevrstne občutljivosti, ki sega preko samega odra – in pri tem z vso odgovornostjo sprejema svojo vlogo pri oblikovanju skupnosti. 

Opozoriti pa želimo še na umetniško silovitost prispevkov ustvarjalk in ustvarjalcev mlajših generacij, ki so v bistveni meri prispevali k celostno visoki ravni programa – zaradi številnih izstopajočih nastopov je bila težavna predvsem odločitev o dodelitvi Borštnikove nagrade za mladega igralca ali igralko. Vse nagrade je sicer žirija  podelila soglasno. 

Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo 

Angeli v Ameriki v režiji Nine Rajić Kranjac in v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča 

Režiserka Nina Rajić Kranjac je očitno uživala v izzivih, ki jih predstavlja epsko delo Tonyja Kushnerja iz leta 1991. Monumentalnega besedila se je namreč lotila z doslednim občutkom za invencijo in drznim pristopom, s katerim je uspešno povezala mnoge politične in filozofske pramene te igre ter jo obenem oblikovala v predstavo za sodobni čas. Skozi šest ur je vseskozi ohranjala pustolovski duh, iz celotne zasedbe pa izvabljala bogate in poglobljene prispevke, iz katerih je nazadnje zrasla razigrana, silovita uprizoritev, ki je enako čustveno vznemirljiva kot slogovno razburljiva. Njenega zmagoslavja ni moglo odplaviti niti vreme. 

Borštnikova nagrada za režijo 

Jan Krmelj za predstavo Razpoka v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega Režiser Jan Krmelj nas v uprizoritvi Razpoka domiselno in spretno s pomočjo zanimivih ter predvsem izvirnih scenskih rešitev pritegne v zgodbo glavnih junakov. Multimedijski režijski postopek (z uporabo videa, kamere in mikrofonov) se skozi predstavo izkazuje kot večkratno upravičen. Na odru je ustvarjen realističen, toda na svoj način tudi virtualen svet, poln strahu in preganjavice, v katerem prepoznavamo tudi del lastne izkušnje – to je svet, ki je napolnjen s skupnimi strahovi in negotovostjo. To čustveno lego je uspel režiser z izjemno natančnostjo posredovati od začetka do konca predstave – ter z odra med občinstvo. 

Borštnikova nagrada za mlado igralko 

Diana Kolenc za vlogo Celeste v predstavi Razpoka v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega 

Diana Kolenc utelesi Celeste z mehko prepričljivostjo ter blago odločnostjo. Prehajanje med različnimi stanji – iz zatrapanosti v ljubezen, pogrezanje v skrb za Noaha, pa v zamero, jezo, negotovost, strah in obsesivnost – poteka počasi in neslišno, zato ga skoraj ne opazimo, vsak njen korak se zdi logičen. Diana ustvari Celeste, ki Noahu sledi tako nežno in ljubeče, kot bi gledali tango, skoznjo pa sevata utrujenost od sistema in pretresljiva želja po ljubezni, bližini ter osmišljanju sebe in sveta. 

Štiri enakovredne Borštnikove nagrade za igro 

Nataša Keser za vloge v predstavi Angeli v Ameriki v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča 

Nataša Keser v nizu raznolikih vlog izkaže vso silovitost svoje igralske okretnosti in nadzora, ko spretno prehaja med odrskimi jeziki in registri. Njen nastop med drugim odlikuje izjemna telesna natančnost, s katero se zmore zgolj prek drobnega pobliska oči iz zgarane medicinske sestre preleviti v nezemeljsko, angelsko prisotnost; zapeljiva in obenem zlovešča je premikala občinstvo med različnimi svetovi. 

Jernej Gašperin za vlogo Noaha v predstavi Razpoka v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega 

Jernej Gašperin se potopi v Noaha igrivo, malce provokativno in ljubeče. Njegovo postopno prehajanje iz družbeno angažirane intelektualne skrbi za okolje v izgubo vere v demokracijo ter osmišljanje sebe z aktivizmom premišljeno dozira s hkratnim zmanjševanjem ljubezni do Celeste, v katerem je krut, frustriran, pasivno agresiven, hkrati pa nežen in obžalujoč. Noaha mu uspe oblikovati s takšno mero človečnosti, da bi bil zlahka kdorkoli med nami. Sprehodi nas skozi čustveno, psihično, socialno ter finančno potapljanje, potovanje po tanki meji med aktivizmom in norostjo pa skrbno uravnoteži ter kljub posesivnosti do Celeste in vedno večji izolaciji od družbe ne izgubi naše empatije niti takrat, ko postane radikalen. 

Anja Novak za vlogi Harper v predstavi Angeli v Ameriki in Paule v predstavi Ljubimki

V obeh v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča Anja Novak z izjemno igralsko bravuro v dveh zelo različnih režijsko-dramaturških gradnjah s širokopotezno paleto odslikava vse tisto, pred čimer bi se naš pogled najraje povesil. Zrcali ranljivost, sram, krivdo, strah, bes, brezsramno izkazuje nemoč ter mestoma norost. A vendar ji s pretresljivo prisotnostjo, ki jo vzpostavlja skozi krhkost, sprejemanje, iskrenost, nenehno odzivnost ter izjemno duhovitost in samoironijo, uspe preprosto zakleniti pogled ter vzbuditi sočutje. Ne gre zgolj za uvid; njeno soočenje z razgaljeno resničnostjo v nas ustvari možnost, da uzremo drugega, še več, s sočutjem se zmoremo soočiti s sabo. 

Borut Veselko za vlogo Jockla v predstavi Deževen dan v Gurlitschu v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj

Od trenutka, ko Borut Veselko stopi na oder, doseže, da ga ni. Celotno prisotnost v prostoru in času namreč skozi njegovo telo in glas zasede Jockel. Veselkova srhljivo prepričljiva naselitev enigmatičnega tujca uspešno združuje protislovja uvidov preroka s trdo dostojanstvenostjo ter banalnostjo pijanca. Odbliske norosti preseka z intelektualnostjo, toda hkrati tudi prizemljeno, skoraj mistično preprostostjo. Njegovo odmerjanje časa in prostora skozi skrajno premišljeno upočasnjevanje reakcij ter centriranje telesa in glasu vzbuja gledalcu občutek, da skrivnostni lik ne le ve, temveč tudi čuti in živi neizrekljivo resnico, ki je zapleteno preprosta, znotraj nje pa je v vsakem trenutku tukaj in zdaj spravljen tako s svetom kot seboj.

Borštnikova nagrada za scenografijo 

Lin Japelj za predstavo Razpoka v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega Ta izmuzljiva uprizoritev je pravzaprav vaja v rekonstrukciji; in scenografija, ki jo je zasnoval Lin Japelj, se izkazuje kot temeljni del tega postopka. S kombinacijo elementov industrijskega in domačnega omogoča premišljeno vključitev videa, tematike nadzora ter paranoje pa priziva na način, ki ni pretiran. Hlad, ki veje iz predstave, pri tem uravnoteži s prebliski lepote. 

Borštnikova nagrada za avtorski koncept in dramatizacijo 

Živa Bizovičar in Nik Žnidaršič za avtorski koncept in priredbo uprizoritvenega besedila za predstavo Juriš v produkciji Slovenskega ljudskega gledališča Celje Z rekonstrukcijo možnega sosledja zgodovinskih dogodkov sta avtorja Živa Bizovičar in Nik Žnidaršič izpeljala poglobljeno raziskovanje dokumentarnega gradiva. Iz praviloma skopih in med seboj ne vselej povezanih dejstev sta zgradila eno izmed množice mogočih zgodb, ne da bi se pretvarjala, da ponujata končne odgovore na vse slepe pege nacionalne zgodovine ali pa celo edino resnico. Takšen pristop k občutljivi temi iz polpretekle zgodovine je pustil prostor za subtilno umetniško interpretacijo, utemeljeno na intimnih usodah dveh izjemnih pesniških osebnosti v zapletenem družbenem, zgodovinskem in političnem kontekstu. 

Borštnikova nagrada za kostumografijo 

Marina Sremac za predstavo Angeli v Ameriki v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča 

Kostumi Marine Sremac so bistveni del postavitve epske drame Tonyja Kushnerja, kakor jo je oblikovala režiserka Nina Rajić Kranjac, saj res pomembno prispevajo h gledališkemu jeziku uprizoritve. So duhoviti, igrivi, s pridihom fantastičnega in izjemno pozornostjo do detajlov – vsak posamezni sestavni del teh kostumov, od mormonskega spodnjega perila do pomečkane krone Kipa svobode iz aluminijaste folije, dodaja nepogrešljiv košček v mozaik večplastnega, ekspresionističnega sveta te predstave. 

Borštnikova nagrada za glasbo 

Val Fürst in Pavel Panon za predstavo Razpoka v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega 

Val Fürst in Pavel Panon v uprizoritvi Razpoka s svojo glasbo diskretno oblikujeta svet, ki je napolnjen z nenehno napetostjo in negotovostjo. Toda glasba pri tem ni vsiljiva – na trenutke je že skoraj nezaznavna, a tudi kadar je ni, imamo vseeno občutek, kot da je ves čas prisotna. Na ta način gradi prepričljivo vzdušje, ki prispeva k temu, da se osnovno čustvo te predstave naseli tudi v gledalca.

Borštnikova nagrada za posebni dosežek po presoji žirije

Spolna vzgoja II v režiji Tjaše Črnigoj in v koprodukciji Nove pošte (Slovensko mladinsko gledališče in Maska Ljubljana) ter Mesta žensk 

Posebno nagrado žirije podeljujemo celotni ustvarjalni zasedbi projekta Spolna vzgoja II, in sicer za izjemno družbeno odgovornost in izvajalski aktivizem, ki sta na oder ter v širši javni prostor pogumno in odločno uvedla celoten spekter pomembnih tem ženske seksualnosti, ki so v patriarhalnem družbenem okolju na splošno nevidne, prezrte ali tabuizirane. Avtorice so z resnim, strokovnim raziskovanjem naslovile širok razpon zatiranja ženske seksualnosti, od fizioloških in psiholoških vidikov do pravnih in družbenih, ter ga nato v uprizoritvi obogatile z osebnimi pričevanji in intimnimi izpovedmi. Družbeni pomen takega projekta je nemogoče ločiti od njegove izvedbene kakovosti – saj gre za enega tistih umetniških procesov, v katerih etika gradi estetiko. 

VSEM NAGRAJENCEM ISKRENO ČESTITAMO!