Program Ars

Posledice napovedanega "največjega finančnega reza v zgodovini"

V letu 2024 radijcem "grozi največji finančni rez Programa Ars v njegovi zgodovini", so v odprtem pismu opozorili uredniki tretjega programa Radia Slovenija. 

V javnem pismu naslovljenem na Upravo in Svet RTV Slovenija, pa tudi na ministrico za kulturo, predsednico Nacionalnega sveta za kulturo ter na kulturno javnost (tudi na Združenje dramskih umetnikov Slovenije) so ustvarjalci Programa Ars opozorili, da bodo s predlaganim finančnim rezom, če se uresničijo napovedi Uprave RTV, v letu 2024 prisiljeni:

- za 40% zmanjšati produkcijo radijskih iger različnih zvrsti in dolžin, za odrasle in otroke, kar je na meji samoukinitve umetniške zvrsti, katere skrbniki so,

- bistveno zmanjšati sodelovanje s številnimi festivali in kulturnimi institucijami,

- za nekaj mesecev prekiniti prenose bogoslužja,

- za 40 % reducirati literarni program, ki je eden stebrov Arsa,

- omejiti literarno, gledališko, filmsko, glasbeno kritiko, kar pomeni, da bodo mnogi avtorji in kolektivi ostali brez strokovnih refleksij,

- za 40% zmanjšati obseg snemanj resne in jazzovske glasbe za lasten arhiv, iz katerega nastaja program,

- za 40% zmanjšati lastno glasbeno produkcijo v uveljavljenih kuriranih glasbenih ciklih.

Variabilna sredstva Programa Ars, ki jim grozi tako obsežna krčitev, so namreč večinoma namenjena honorarjem zunanjih ustvarjalcev – pesnikom, pisateljem, dramatikom, prevajalcem, igralcem, kritikom, skladateljem, glasbenim poustvarjalcem, esejistom, strokovnim sodelavcem ter plačilu avtorske in sorodnih pravic in članarine v EBU-ju, od koder črpajo velik del glasbenega programa in vanj tudi posredujejo slovensko ustvarjanje.

Na javno pismo se je odzval v imenu stanovskega in strokovnega Združenja dramskih umetnikov Slovenije, predsednik ddr. Boris Mihalj in zapisal:

Več umetnosti in ne manj!

Ohranjanje Programa Ars, kulturno-umetniškega programa Radia Slovenija, pomeni tudi ohranjanje in razvoj igralske umetnosti, pomembnega in močno razvitega segmenta kulture. Brez prisotnosti dramske in literarne umetnosti v javnem radijskem mediju, ki je in ostaja pozitivna sila, ki prispeva h kulturni, socialni in ekonomski blaginji družbe ni zagotovila, da se tradicije, zgodbe in umetniške prakse skupnosti prenašajo na prihodnje generacije, kar prispeva k občutku kontinuitete in identitete.

Umetniški radijski program ima poleg gospodarske koristi povezane s promoviranjem umetnikov, javnih zavodov in zaposlenih na področju kulture nalogo spodbujanja sodelovanja in prispevanjem k splošni kulturni in gospodarski vitalnosti skupnosti. Gospodarske koristi umetnosti namreč presegajo notranjo vrednost ustvarjalnega izražanja. Umetniški sektor je pomemben sestavni del raznolikega in dinamičnega gospodarstva, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest, razvoju in kulturni diplomaciji.

Pri ohranjanju in razvoju programov, kot je Program Ars ne gre samo za varovanje ustvarjalnih izrazov, temveč tudi za ohranjanje kulturne identitete, lastne zgodovine ter zmogljivosti navdihovanja prihodnjih prenovitev, ki nas čakajo. Med gospodarskimi ter političnimi izzivi s katerimi se soočamo, lahko prepoznavanje in pravilno vrednotenje pomena umetnosti bistveno prispeva k splošni blaginji in odpornosti družbe. Umetnost posameznike izpostavlja različnim perspektivam in spodbuja bolj vključujočo in globalno ozaveščeno družbo. Spodbuja razumevanje in sočutje ter prispeva k bolj povezanemu svetu, zato več umetnosti in ne manj!

Združenje dramskih umetnikov Slovenije zato ostro nasprotuje načrtovanim rezom, ki pomenijo omejevanje svobode izražanja. Upad umetniške produkcije je politična cenzura. Je omejitev ustvarjalne svobode, ki vzpostavlja okolje strahu.

Dušenje umetniških glasov prispeva k pomanjkanju raznolikosti v vsakodnevnem izražanju in s tem propad kulture.

V torek, 19. decembra ob 12h bo potekala v dvorani Društva slovenskih pisateljev javna tribuna za ARS. Na njej bodo predstavili in sprejeli tudi deklaracijo proti krčenju programskih sredstev tako za Radio ARS kot za druge ključne slovenske kulturne ustanove, zavode in društva v letu 2024.