Ana Špik

Rodila sem se v Ljubljani 10. januarja leta 1986. Štiri leta sem kraljevala sama, nato pa se mi je pridružil brat Tines in malo kasneje še sestra Mojca. Spomin na otroštvo je prežet z nastopanjem na tak ali drugačen način. V bloku smo s sosedi prirejali različne predstave, ko smo bili na morju so bili pa naši nastopi na prostem. Skupinska igra z bratom in sestro ter prijatelji se je vedno vrtela okoli gledališča in nastopanja.

Med osnovno šolo (1993-2001) sem obiskovala lutkovni krožek pri Ireni Rajh. V času srednje šole (2001-2005) sem sodelovala pri predstavi Antigona, v režiji Branke Bezeljak, v Šentjakobskem gledališču Ljubljana. Nato sem se pridružila amaterski gledališki skupini Artizani pod vodstvom Irene Rajh. Skupaj smo ustvarili več predstav in z njimi gostovali po Evropi (Zlata ptica, Čarovnik iz Oza, Životok, Grimmove pravljice).

Sodelovanje z Ireno Rajh mi je v času gimnazije prineslo tudi vodenje otroške oddaje Pičolina na takratni TV Papriki. Oddaja je bila predvajana v živo, poleg mene pa sta bili še dve lutki, ki sta ju animirala Irena Rajh in Marjan Kunaver. S to izkušnjo sem se znebila strahu pred kamero ter naučila spontanosti in improvizacije v danih situacijah.

Konec srednje šole sem se prijavila na akademijo, ampak nisem bila sprejeta. Odločila sem se za študij turizma na Visoki šoli za turizem – Turistica (2006-2010). Tekom študija sem igrala v predstavi Štirje muzikantje lutkovnega gledališča Fru-Fru. Po končani diplomi sem pričela z delom v kongresnem turizmu in hkrati igrala v predstavi Zimska pravljica (2012), ki jo je režirala Irena Rajh, lutkovnega gledališča Fru-Fru. V Hiši otrok in umetnosti sem v tem času igrala v več interaktivnih predstavah. 2013 sem zaigrala v interaktivnem gledališkem popotovanju po pravljičnem svetu Ele Peroci v režiji Irene Rajh z naslovom Stara hiša št. 3. Manjšo skupino otrok sem vodila skozi različne prostore, kjer so s pomočjo predmetov spoznavali pravljice Ele Peroci. Leta 2014 sem pod režijsko roko Jelene Sitar zaigrala v interaktivni predstavi V deželi prstnih lutk, kjer smo spoznavali različne oblike prstih iger in mini predstav. Predstava je bila na več festivalih odlično sprejeta (PIF Zagreb, Lutkovni bienale Maribor). Leta 2016 sem zaigrala v predstavi Za petimi gorami v režiji Irene Rajh. Predstava gledalcem odstira značilnosti z različnih koncev Sveta. Z njo smo gostovali na več festivalih doma in v tujini (Rijeka, Lutkovni bienale Maribor, Sakhalin Rusija).

Pri naštetih interaktivnih predstavah sem pridobila samozavest za senzibilno vodenje in usmerjanje otrok po poteh različnih gledaliških form.

Leta 2011 sem prvič rodila ter se zaposlila v turistični agenciji Argonavt na Vrhniki. Gledališča nisem zapustila ter se mu po drugem porodu leta 2015 tudi dokončno prepustila. V turizmu sem dala odpoved in se odločila za pot v gledaliških vodah.

Leta 2016 sem se zaposlila v lutkovnem gledališču Fru-Fru. Redno igram v predstavah Muca Copatarica, Zimska pravljica, Opičja uganka ali mamica kje si?, Vijolašola, Diči Diča in Žabec pozimi. Zadnji dve sta uvrščeni na spletni platformi za kakovostne gledališke predstave Zlata paličica.

Leta 2016 sem se tudi vpisala v magistrski študij govornega sporočanja na Akademiji za gledališče, režijo, film in televizijo. V decembru sva s sošolko Valentino Plaskan pod mentorstvom prof. Tomaža Gubenška premierno uprizorili predstavo z naslovom Živela je ženska, ki je bila letos del programa na festivalu Poletje v NUK-u ter festivala Cankarjada na Vrhniki.

Z letošnjim letom, natančneje z aprilom, sem pridobila status samozaposlene v kulturi. V tem letu sem tudi odigrala v dokumentarno igranem filmu Preboj, ki bo na sporedu septembra ter v več serijah (Dualizem, Lajf je tekma). V avgustu sem se pridružila neodvisni umetniški skupini AEIOU, ki ustvarja gledališke predstave za najmlajše otroke. V juniju 2019 sem premierno nastopila v predstavi To ni pika! v režiji Katje Povše. V septembru pa sem zaigrala v predstavi Kroki in prijatelji v režiji Silvana Omerzuja.