Nika Korenjak

Nika Korenjak se je rodila leta 1993 v Celju in končala triletni študij primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani (BA, 2016). Plesala je balet in sodobni ples v Studiu za ples Igen v Celju, pozneje pa se je izobraževala na različnih plesnih ali fizično-gledaliških delavnicah pri mentorjih, kot so Magdalena Reiter, Edward Clug, Matija Ferlin, Loic Perela, Leja Jurišič, Branko Potočan, Maša Kagao Knez, Uršula Tržan, Ivan Mijačević, pri Tanji Zgonc pa se je učila tehnike butoh.

Delo

V gledališču Glej v Ljubljani je nastopila v dveh predstavah: v predstavi Distortion Taco (r. Eric Dean Scott) in 5fantkov.com (r. Brina Rafaela Klampfer). V GDK Gavella v Zagrebu je asistirala režiserju Samo Strelcu pri predstavi Slikari rudari (r. Lee hall). Napisala je dva scenarija za kratke filme Žene u našim godinama (r. Jozo Schumch) in Svaki dan u osam sati (r. Filip Zadro). Napisala je tri celovečerne igre, ki so bile v koncertni obliki premierno uprizorjene na festivalu DesADU v Zagrebu Moški in ženske: Ženske in moški in Kako ženska postane morilka? ter Fantazma Grande. Fantazmo Grande so v kletnih prostorih AGRFT uprizorili tudi slovenski študenti AGRFT kot predstavo tipa B (r. Aljoša Živadinov Zupančič). Za festival KrADU v Zagrebu je napisala priredbo predstave Zato, ker ljubim. Pri projektu je sodelovala kot dramaturginja (po motivih Ljubezenskega diskurza R. Barthesa, režirala pa ga je Rajna Racz). V produkciji Queer Domino: House of Flamingo Zagreb je nastopila v aktivistični predstavi Usmeni spomenik (r. Anica Tomić). V Vilinusu je nastopila v predstavi Kako smo umrli? ki jo je v produkciji LMTA režirala Loreta Vaskova. V gledališču Knap Zagreb je nastopila kot vokalistka in plesalka v predstavi Napetost (rež. Kristina Grubiša). Režirala je tudi otvoritveno slovesnost filmskega festivala Frka v ADU v Zagrebu. Leta 2019 je zastopala hrvaški študentski paviljon s solo video performansom Vidno/nevidno: (od)zven mitologije na Prazskem kvadrienalu, ki je nastal v sodelovanju z mladimi hrvaškimi kostumografi v hrvaškem študentskem paviljonu, kjer je imela tudi nastop v živo. Septembra 2019 je sodelovala na EPK 2020 na Reki, kjer je pri mednarodnem programu Make a move Ivane Peranič v gledališču Fenice z drugimi mednarodnimi umetniki je ustvarila site specific performans And then there was space: fragments of a transformation. Udeležila se je tudi delavnic Via Negativa LAB Bojana Jablanovca in Gregorja Zorca, sodelovala je na delavnici Sophie Rodriguez Without Filter v Stari mestni elektrarni, udeležila se je različnih delavnic Apostolosa Apostoloidesa v Ljubljani in Zagrebu, delavnice dramskega pisanja na festivalu Vzkrik, sodelovala na Tednu slovenske drame ter na festivalu Maruličevi dnevi v Zagrebu (mentorji Goran Stefanovski, Nina Mitrović, Simona Semenič, Ana Duša, Mare Bulc, Simona Hamer, Tomislav Zajec). V sezoni 2020/2021 je nastopila v koprodukcijski predstavi 2020, ki jo je režiral Ivica Buljan: tam je delovala tudi kot asistentka dramaturginje. Po svoji drami je posnela performativni kratki film z naslovom Kako ženska postane morilka? (r. Aljoša Živadinov Zupančič) v okviru festivala mlade dramatike Vzkrik (KUD Krik). Leta 2020 je bila asistentka dramaturginje in režiserke v SNG Drama Ljubljana pri predstavi Moj mož (r. Ivana Djilas). V koprodukcijskem projektu Mini teatra, Festivala Ljubljana in Mestnega gledališča Ptuj je sodelovala kot asistentka in šepetalka v predstavi Wajdija Mouawada Vsi ptice (rež. Ivica Buljan). Novembra 2020 je kot dramaturginja sodelovala pri predstavi 5 kg sladkorja v režiji Yonatana Esterkina, kjer je nastopila tudi kot igralka. Leta 2021 je v Mestnem gledališču ljubljanskem sodelovala s srbsko režiserko Anjo Suša kot asistentka režije pri dramatizaciji romana Ivane Sajko Nekoč se bomo temu smejali. Nato je delala v Mini teatru kot asistentka režije in igralka v predstavi La Machine de Turing (r. Ivica Buljan) Benoita Solesa. Istega leta je kot dramaturginja (praktično in tudi sama naredila priredbo) sodelovala z režiserjem Robertom Waltlom pri Trnuljčici, lutkovni gledališki predstavi za otroke. Bila je dramaturginja pri dveh performativnih delih: prvo je bil Galov Oblak ALT + F4 (r. Gal Oblak) v produkciji AGRFT Ljubljana, drugo pa Lina Akif Slovenski pasion (r. Lina Akif) v produkciji AGRFT Ljubljana in Fotopuba. Leta 2022 je kot dramaturginja in igralka sodelovala v predstavi bratov Strugacky Težko je biti bog (r. Aljoša Živadinov Zupančič) v SNG Drama Ljubljana. Z istim režiserjem je sodelovala tudi pri prevodu in adaptaciji tega romana. Kot glavna igralka, dramaturginja in prevajalka sodeluje pri predstavi Maye Arad Yasur Amsterdam (r. Aljoša Živadinov Zupančič). Naredila jo tudi prvo priredbo slovenske otroške knjige Krojaček hlaček (r. Robert Waltl), kjer je prav tako sodelovala kot dramaturginja. Napisala je več esejev za gledališke predstave v več institucionalnih gledališčih (Težko je biti bog, Nekoč se bomo temu smejali, Moj mož, Žabe, 2020, 5 kilogramov sladkorja, Vsi ptice, La Machine de Turing, ...). Študirala je dramaturgijo in uprizoritveno umetnost na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu, zdaj pa končuje isti študij na AGRFT. Kot asistentka režiserja Ivice Buljana v Mini teatru je sodelovala v predstavi Angeli v Ameriki, igra pa tudi v otroških predstavah Obisk za medveda in Hrestač v Mini teatru ter v mladinski predstavi Dnevnik Ane Frank prav tako v Mini teatru.