Petek, 21. marec 2025

Milena Zupančič

Nagrada »Marija Vera« za življenjsko delo

Igralsko nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije “Marija Vera” za življenjsko delo prejme Milena Zupančič za vrhunske igralske dosežke na področjih gledališča, filma, radia in televizije.

Dramska igralka Milena Zupančič je ena najvidnejših osebnosti slovenskega in evropskega gledališča, radia, filma ter televizije. Njeno izjemno igralsko mojstrstvo je pustilo neizbrisen pečat v gledališki umetnosti, kjer s sugestivno interpretacijo in vrhunsko izrazno močjo bogati slovensko kulturno krajino že več desetletij. Borštnikovo srečanje je Mileno Zupančič nagradilo trikrat: leta 1970 za silovito interpretacijo Caetane v Hiengovem Osvajalcu, leta 1981 za ganljivo in ranljivo Lenko v Šeligovi Svatbi ter leta 1989 za pretresljivo vlogo Lidije v Jovanovićevi igri Zid, jezero. Leta 1999 je prejela najvišje priznanje slovenskega gledališča – Borštnikov prstan. Je prejemnica nagrade Prešernovega sklada (1975) in velike Prešernove nagrade (1993), kar potrjuje njeno vrhunsko ustvarjalnost in umetniški prispevek k slovenski kulturi. Njeno igralsko delo je prepoznano in cenjeno tudi zunaj meja Slovenije. V nekdanji Jugoslaviji je prejela štiri Sterijeve nagrade, trikrat ji je bil podeljen Zlati venec sarajevskega festivala MES, dvakrat pa je bila nagrajena z Gavellovo nagrado v Zagrebu.
            Milena Zupančič je igralska zvezda v pravem pomenu besede – ne kot produkt popularne kulture, ampak kot vrhunska umetnica, ki je s svojo karizmo in interpretacijami osvojila tako stroko kot občinstvo. Za mnoge bo ostala večni simbol Mete iz filma Cvetje v jeseni, idealizirane podobe čiste ljubezni, ki jo ljubezensko prebujenje popolnoma prevzame. Njena nepozabna Karolina Žašler v Vdovstvu Karoline Žašler pa ostaja ena najbolj pretresljivih upodobitev tragične ženske usode na filmu.  
            Milena Zupančič se je izkazala tudi z izrazito raznolikostjo svojih odrskih kreacij. Vloge, kot so temperamentna Puza Frou-Frou v Dami iz Maxima, krhka in iluzij polna Blanche v Williamsovi drami Tramvaj poželenje ter subtilno in globoko izrisana Zofija v Hiengovem Izgubljenem sinu, kažejo na igralko, ki zna mojstrsko utelešati najrazličnejše ženske like. Svojo igralsko virtuoznost je dokazala tudi v vlogah, kot so Ana in Lenka v Šeligovih dramah, Agata v Zločinu na Kozjem otoku ter z vlogami v dramah svojega umetniškega in življenjskega sopotnika Dušana Jovanovića, mdr. Marje Timofejevne, Lidije, Irene, Emilije, Jokaste in Milene, če jih naštejemo le nekaj. Poseben pečat je pustila s suvereno interpretacijo kompleksnih likov v delih Henrika Ibsena (Peer Gynt, Rosmersholm) in Shakespeara (Kralj Lear, Macbeth), kjer je z izjemno igralsko prezenco ustvarila prepoznavno poetiko absurdne komike in globoke eksistencialne drame. 
            Nagrade, ki jih je Milena Zupančič prejela, potrjujejo, da gre za izjemno igralko, ki združuje vrhunski igralski artizem in subtilno senzibilnost sodobnega človeka. Njena interpretacija vlog, ki nosijo kompleksne življenjske usode, je vedno dovršena in poglobljena. Kritiki so o njej zapisali, da ima “izjemen posluh za disharmonične tone življenja” in da “ustvarja umetniške viške svojega igralstva v vlogah, kjer je prisotna močna notranja drama”. 
            Milena Zupančič ni zgolj igralka – je umetnica, ki s svojo predanostjo in neprestanim iskanjem novih izraznih možnosti bogati umetniški prostor. Razume, da je igranje veščina, ki jo je treba nenehno mojstriti in razvijati, ter da mora igralec skozi razumevanje življenja oblikovati svoj izraz. V tem polnem zlitju razuma, občutenja in veščine se razkriva umetniška veličina Milene Zupančič.
            Tudi v zadnjih letih dokazuje svojo neprekosljivo igralsko mojstrstvo, mdr. z vlogami v predstavah Antigona, Pot neizbrana, Cement Beograd, To noč sem jo videl in Vsi ptice, hkrati pa ostaja aktivna tudi na filmu, radiu in televiziji. Milena je nadvse srčna kombinacija znanja, talenta, občutljivosti, razuma in predvsem globoke človečnosti. Je in bo ostala izjemna dramska umetnica, ki je s svojo umetniško potjo ne le oblikovala temeljne dosežke slovenskega gledališča, temveč tudi trajno zaznamovala evropski kulturni prostor. 

Iskrene čestitke Milena!