Tantadruj 2024

Podeljene so primorske gledališke nagrade

Nagrado tantadruj 2024 za življenjsko delo je prejel upokojeni gledališki lektor SNG Nova Gorica in priznani prevajalec Srečko Fišer. Nagrado tantadruj za učinkovito prevpraševanje odnosa med gledališkim in filmskim medijem je prejela uprizoritev Ubesedovanje po besedilu Pier Paola Pasolinija v režiji Jana Krmelja ob dramaturški podpori Žive Bizovičar ter scenografiji in oblikovanju videa Doriana Šilca Petka v produkciji SNG Nova Gorica.

Nagrado tantadruj je prejel Darjan Mihajlović Cerar za scenografijo v uprizoritvi Ibsenove igre Ko se mrtvi prebudimo v režiji Stiliyana Petrova in izvedbi SNG Nova Gorica.

Nagrado tantadruj za igralske stvaritve je prejela Ana Facchini za vlogo Mie v mednarodni koprodukciji Najboljša evropska predstava avtorjev Marka Bratuša in Harisa Pašovića, tudi režiserja uprizoritve, ter za vlogo Leonate v uprizoritvi Shakespearove komedije Mnogo hrupa za nič v režiji Ivane Djilas in produkciji SNG Nova Gorica.

PRIMORSKE GLEDALIŠKE NAGRADE TANTADRUJ ZA LETO 2024
Člani žirije Matej Bogataj (predsedujoči), Ana Perne in Martin Lissiach

Nagrado tantadruj za učinkovito prevpraševanje odnosa med gledališkim in filmskim medijem prejme uprizoritev Ubesedovanje po besedilu Pier Paola Pasolinija v režiji Jana Krmelja ob dramaturški podpori Žive Bizovičar ter scenografiji in oblikovanju videa Doriana Šilca Petka v produkciji SNG Nova Gorica.

Pasolinijevega zapletenega in večplastnega besedila o nekakšnem anti-Ojdipu, o posledicah očetovega umora sina po mučnih erotičnih sanjah, se ustvarjalna ekipa loteva z okvirom, v katerega vključi zadnji avtorjev intervju, kar daje uprizoritvi dokumentarnost in kaže, da se bo ukvarjala s fenomenom Pasolini, ne le z besedilom. Potem pa učinkovito s kamerami in projekcijo na zadnjo steno razpre gledališki jezik, ki je tako kar naenkrat v dialogu s filmskim, igrano in projicirano se tvorno in provokativno prepleteta in razpršita gledalčevo osredotočenost. Dogodek ne postane le uprizoritev Pasolinijevega besedila, ampak predstava o Pier Paolu Pasoliniju in njegovi kompleksni poetiki, med katerim se izrisuje koralno zamišljeno in uprizorjeno gledališko doživetje. Gledališki jezik je s to podvojenostjo seveda delno potujen, hkrati pa uprizoritev ustvarja tvoren dialog in presvetljavo obeh medijev, ob močni zavzetosti celotne igralske ekipe, ki mora igrati za oba medija hkrati, filmskega in gledališkega. Pripoved o očetih fašizma, ki ljudožersko ubijajo in posiljujejo naslednjo generacijo, zaživi z uprizoritvijo, ki ob uporabi celotnega gledališkega prostora in različnih medijev ni nikoli didaskalična, ampak široko zasnovana odrska naracija kontroverznega italijanskega intelektualca in njegove neprizanesljive kritike italijanski povojni družbi.

Nagrado tantadruj prejme Darjan Mihajlović Cerar za scenografijo v uprizoritvi Ibsenove igre Ko se mrtvi prebudimo v režiji Stiliyana Petrova in izvedbi SNG Nova Gorica.

Ko se mrtvi prebudimo je zadnja Ibsenova igra, zato se ukvarja s pogledom nazaj in premislekom tistega potem, zato jo zaznamuje očiščenje od vsakršne iluzije, in to rezanje in krčenje si je zadala tudi režija. Tej sledi minimalistična, vendar sugestivna in mestoma alegorična scenografija, ki v mračnem in pridušeno temačnem odrskem prostoru razpre njegovo globino, hkrati pa z vertikalnimi in horizontalnimi režami sugerira upanje in vzpostavi stilizirane prostore onstranskega. Čeprav se igra dogaja v zunanjih in izpostavljenih prostorih, skope scenske rešitve z nekaj elementi in sugestivno temno zadnjo steno ob podpori kostumografije in glasbe omogočajo sugestiven in metaforičen prostor igre in dosledno izpeljavo premišljenega režijskega pristopa.

Nagrado tantadruj za igralske stvaritve prejme Ana Facchini za vlogo Mie v mednarodni koprodukciji Najboljša evropska predstava avtorjev Marka Bratuša in Harisa Pašovića, tudi režiserja uprizoritve, ter za vlogo Leonate v uprizoritvi Shakespearove komedije Mnogo hrupa za nič v režiji Ivane Djilas in produkciji SNG Nova Gorica.

Reči, da je igra Ane Facchini v Najboljši evropski predstavi suverena, še premalo zajame moč njenega igralskega izraza, zlasti ker v tej mednarodni koprodukciji nastopi v tujem (angleškem) jeziku. Pravzaprav deluje, kot bi se z vlogo festivalske direktorice znašla v povsem domačem okolju. Ob jezikovni razsežnosti situacijo izjemno spretno obvladuje tudi na interpretativni ravni: čeprav ima festivalska žirija svojo uradno predsednico, jo kot direktorica dejansko usmerja sama; med žiranti miri strasti, predvsem pa vse bolj nepopustljivo uravnava tok razprave in s tem “demokratičen” način odločanja ter tako bistveno prispeva k sarkastičnemu slikanju družbe, v kateri šteje le preračunljivost oziroma lastna korist. Kot Leonata v Shakespearovi komediji Mnogo hrupa za nič, v tokratnem uprizoritvenem branju osvobojeni posameznih patriarhalnih karakteristik, Facchini prevzame vlogo svojevrstne mater familias, ki s sprehajalno palico odreja takt lastnim posegom v dejanje, situacije z rahlo poudarjeno obrazno mimiko mestoma tudi porogljivo komentira, medtem ko v dogajalnem zapletu silovito uveljavi svoj oblastniški položaj, a okoliščine obenem izkoristi za karakterno bogato komično plastenje.

ČESTITKE NAGRAJENCEM!